.......in pomeril se je z Messijem, ki je čaral in čaral.....

Janša ali Kučan? Sladko ali slano? Nemogoča vprašanja so vedno možna. Zame eno takih odpade: svet se deli na tiste, ki prisegajo na Ronalda in tiste, ki cenimo Messija. Moč, surova moč in večni egoizem ali tehnika, čarovnija in ...?

Marsikdo me je vprašal, če bom šel gledat Ronalda in bil začuden ob odgovoru: "Nikoli." Ker je on vse kar nogomet postaja ali pa je že: egocentričen, vase zaljubljen in še kaj. Da o drugih odklonih ne pišem. A je dober, hudičevo dober. Golgeter, zmagovalec. A ne zame: zame je živ dokaz, da moramo še bolj ceniti prvinski nogomet in ves šport. Saj ne, da je Messi "brezmadežen", a je utelešenje nečesa kar naj bi bil nogomet vedno in bo vedno: igra. Preigravanje in strel, tehnika in lucidnost idej.

Slovencljasti mediji te dežele so še enkrat pokleknili in do onemoglosti služijo Ronaldu. Namesto, da bi izpostavili naše fante, čistijo kopačke njemu. In njegovemu bogastvu in zaresnim in kupljenim otrokom in avtom in ženskam in...golom. Ja, zanje je mojster - a on je en pol nogometa. Surova moč mišic in egoizem brez podaje soigralcu. Kako je njega mogoče oboževati pa mi res ni jasno.

Leta 2008 sem ju videl na delu v živo, enega proti drugemu. Dan pred tekmo smo novinarji bili zraven na ogrevanju, United je vodil legendarni Ferguson. Pa to niti ni pomembno: Messija sem v živo gledal vedno, ko sem le lahko. In zato zame dvoma ni: on je nogomet, on je njegova vsebina, ideja in še kaj. Ne razkazuje, kaj ima (pa daleč od tega, da nima), vedno pa je pokazal nekaj več, potezo več. Zato je nesmrten, Ronaldo pa ne bo nikdar v njegovih čevljih....

Slovenija je pokleknila pred Ronaldom kot prej Evropa, svet. A srž in sporočilo nogometa je v potezah malega Argentinca in v čudežnem božanju žoge. Zato seveda ne grem in ne bi šel gledat napihovanje nogometaša, ki lahko zabije še tisoč golov, a nikdar ne bo več kot to: surova moč.

Miran Šubic, navijač Slovenije

PS

Zapis je moje mnenje, ne sodba. Vsak športnik si zasluži pristaše, navijače. A ko sem enkrat gledal Messija v živo, so vsi dvomi odpadli. Nogomet in šport morata biti vsebina pred obliko. Tehnika pred mišicami. Ideja pred razbijaštvom. Vsaj zame. Zato bom neizmerno srečen, če Oblak in drugi ne podležejo napihnjencu in njegovemu pristopu k najvažnejši nevažni stvari na svetu. No, ja...do sreče je daleč....