Nekoč so delili priznanja njihovega časa. Junak socialističnega dela! Kako ponosno to zveni! Zdaj pač delamo za lastgnike=kapitaliste, junakov je vse manj. Kranjska politika je podedovala in veselo goji naprej navado, ki ima zgodovino: priznanja in nagrade....Pred točno 60 leti je postal častni meščan (takrat še občan...) Josip Broz Tito in leta 1969 Edvard Kardelj! To sta primera, ki dokazujeta, kako so priznanja lahko s političnim priokusom. Ne vedno: Nejc Zaplotnik in Tomo Česen sta častna meščana, Lučka Kajfež Bogataj tudi...

Od 1994 imamo čaatne meščane novega časa. Jih zmanjkuje, da lahko priznanje te vrste dobijo ljudje, ki - ni mišljeno slabšalno - pač ustrezajo predlagateljem, malo manj Kranju, Kranjčankam in Kranjčanom? Nerodno je, če se nagrajenca nihče ne spomni, če nihče ne pozna njegovih zaslug razen predlagateljev, ki imajo kajpak svoj namen: enemu "njihovih" dati čast vsega Kranja.

Sam sem bil kot predlagani nagrajenec degradiran javno in sem to tudi napovedal. Moja kandidatura je bila eksperiment in protest proti početju, ki nima nobenega smisla. Je le prazno lajnanje gasilskih, folklornih in drugih zgodb na večno temo "zaslug". Letošnji primeri to dokazujejo in potrjujejo. Sramotno je, če neko početje dobrih namenov rodi slabe posledice. Ne za nagrajence - vztrajam, da si vsak predlagani zasluži nagrado ipd. - za predlagatelje.

Precep je zanimiv: politika je s spremenjenim odlokom "dovolila", da predlagajo nagrajence posamezni občani, občanke. A odločanja ne izpusti iz rok, kje pa: v listah in strankah si jemljejo, uzurpirajo odločanje o tem, ali je Janez boljši od Toneta ipd. itd. ! Kajpak nepristransko in objektivno, ker so oni pač izvoljeni kranjski predstavniki.

Zelo sem vesel, da je letošnji proces potrdil kar trdim dolgo: politika si je nekaj prisvojila, a to ni njeno. In pri tem bo verjetno vztrajala. Zato sem seveda nad to politiko razočaran: NJIHOVA PROVINCIALNA MISELNOST KOT SLAB ZADAH SEŽE POVSOD.....

Miran Šubic