Ljudje brez hrbtenice so mi šli vedno bolj na jetra kot tisti, ki so mi s pokončno hrbtenico delali preglavice. Prevod: nasprotnika, ki me je "na gobec" vedno cenim bolj kot tistega izza hrbta! Toda v življenju uspevajo tisti drugi mnogo bolje: delujejo brez hrbtenice. Zato se nisem čudil, da so - na primer - nekoga v Triglavu "zdresirali" kot naučiš govoriti papigo, da je je "javno obsodil", ker sem z javnimi dejanji (kot novinar in kandidat za predsednika) javno in s polnim podpisom opozoril na problem, ki je zdaj postal nerešljiv! Kajti vedno se tisti, ki ne zmorejo odkritega boja, skrijejo - zadaj.

Problem reševanja Triglava ni problem "nekaj pristašev športa za južnjake": je odziv Kranja na to, da smo izboljšali pogoje za delo tistim, ki so uničili - delo. Ali klub. Ali podjetje. To je zdaj lupina kjer je vsebina bolj ali manj prazna: dolgovi, druga liga, podrt temelj kluba v podobi nogometne šole.

Redko se sklicujem na politike, ker to zgleda ritolizniško - a župan Kranja je snel rokavice. Ne pristaja na to, da isti, ki so zafurali Triglav, v njem vladajo. Morda iz ozadja: nisem več predsednik, sem pa direktor in vlečem vse niti...nisem več športni direktor, a moji ljudje so tukaj in...

Bil sem javno obtožen, kako z razgaljanjem resnic škodim. Pisal sem o ruskih vlagateljih, ki so ob znanih zahtevah pobegnili iz Kranja, pisal sem o dolgovih in je bilo vse res, pisal sem o športni politiki in je zgrmela v drugo ligo, pisal sem o domačih igralcih in njihovi vzgoji in selekciji pa se je izkazalo za utemeljeno, pisal...

Vem, da bo bralec/bralka Trmetežko prebavil današnji "dosje Triglav" in da sem že obljubil, da ne bom več s to temo "utrujal". Pa vendar: ne morem biti tiho, da mi razni tkalci ne bi tkali preprog na katerih nočem sedeti...Zato potrpite in se zamislite: Kranj takih početij ne sme le gledati. Kranj mora biti zgled po delu - tudi v športu. Kranj mora biti sposoben nagraditi sposobne in tiste druge - spoditi.