Franjo Radiković mi je pisal. Jasno: moj elektronski naslov je splošno znan. Ampak: pošte od Franja nisem pričakoval, ker - konec koncev - z njim nimam nič. Nekoč sem ga treniral nogomet. Neuspešno. A to je že zgodovina, ko je še na Primskovem skušal brcati. Zdaj je predsednik kluba, Triglava. In je verjetno prepričan, da mi lahko piše kadar hoče in kar hoče. Ima prav! Le da se ob tekih pisanjih zeloooo zabavam. Preprosto zato, ker sleherno pisanje terja - znanje. Kaj od mene hoče Franjo, bom še pojasnil. Za danes pa velja, da mu odgovarjam kar na Trmi. Imam pač to možnost. Ker Trma je medij. Uradno priznan in z vsemi svojimi značilnostmi....Toda vsaka šola nekaj stane in seveda bo Franjo našel ključ do rešitve. Pripravljen sem mu celo pomagati, ker mi tako prijazno piše in od mene nekaj hoče. Jaz od njega nočem nič. Ko sem hotel pogovor, ni bil za to. Ima vso pravico, kaj hočem. Kot imam jaz pravico, da se zabavam, ko mi piše Franjo. Od mene namreč nekaj pričakuje....!? Pomislite: tak predsednik takega kluba pa piše kar navadnemu podpornemu članu!? Franjo, kadarkoli sem na voljo za kak poduk. Tudi o pisanju. Priznam: glede nogometnih veščin sem bil pred dolgimi leti neuspešen....nisem znal iz sedanjega predsednika zvabiti veščin z žogo. Kot vedno: priznam, ni šlo - kriv sem....
Pa še kaj piši, Franjo (tikanje si dovolim, ker si domišljam, da sva vsaj dobra znanca - če ne že bivši trener in bivši nogometaš...)!
Miran Šubic