Ste kdaj videli kak razpis za službe v NZS? Pa je predsednik Zavrl namestil sina Zavrla...za generalnega sekretarja in je bil na NZS brat gospoda Elsnerja pa njegov sin....In tako naprej in tako dalje: sedanji generalni sekretar je milo rečeno bil neznan, a je iz Grosupljega...glej no: tam je doma gospod Čeferin...Podobno se delijo tudi razna trenerska in selektorska mesta: ta je naš, ta pa ne...tega ne, onega ja...(seveda pri nižjih selekcijah kjer se vse bolj malo vidi...). In največja tragika: sodniki+delegati...(tu je očetov in sinov in druge žlahte res toliko, da glava boli). In ko se vse to preplete, interesi povežejo, je zadeva včasih smešna: tisti, ki je skrbel za drese in opremo, je lahko tudi delegat na tekmah pa čeprav je komaj znal kaj napisati slovensko....Mojster tega je bil predsednik Čeferin, ki je na NZS pripeljal svojo posadko (famozni Ilija Kitić pa Topuz...) kjer je bil skupni imenovalec igranje nogometa ljubiteljsko za pravniško ekipo! Sam sem o tem rad rekel kaj na glas in seveda sem bil od odhodu iz IO NZS že precej v nemilosti. Ko so "pravi kadri" z licenciranjem skušali doseči, da me spodijo iz nogometa tisti, ki sem jih tja pripeljal (Velov, Bratušek, Geršak, Zevnik ....), sem dojel, da je vse to pravzaprav logično: nikdar po razmišljanju nisem sodil v to druščino, ki se je zastonj vozila po svetu z reprezentanco in na druge načine izkoriščala privilegije. In tako sem za časa predsednika Čeferina doživel še kazen v obliki črtanja s seznama povabljenih na letna srečanja NZS ob Novem letu. No, bilo mi je sprva žal zaradi tega, ker sem enkrat letno tam srečal tiste, ki smo bili desetletja v nogometu. Priznam, da pa sem tam težko gledal povzpetnike ala Joc Pečečnik ali pa "prijatelje nogometa" kot je bil Janez Kocijančič in podobni liki športne scene. In pomislite: preživel sem tudi to in še danes pa se veselim, če sem v stiku s kom iz časov, ko sem delal v nogometu..ZAME JE NZS GNILA TVORBA!