Pretekli teden v Valenciji: spektakel! Španski pokal je prinesel dramo, gole, igral se je el clasico. Tisti, ki smo za nogometno žogo prišli v Španijo in imeli papirček za na tribuno, bi lahko za vstopnico iztržili lepe denarce. Kajti ljubitelji spektakla ne vprašajo za ceno. Plačajo tudi 1000 in več evrov (preverjeno) za tekmo, koncert, nastop, ki mu želijo biti priče. Svobodni trg? Zaslužarstvo? Obsedenost? Kakor hočete: spektakel se plača. Nek nogometni egoist je svoj ego včeraj v Madridu (polfinale lige prvakov) prignal še enkrat več do skrajnosti: bilo je žalostno in neokusno, a zanj in njegove koristno. Bi za tako tekmo dali 1000 evrov? Bolje gledati poraz Barcelone in doživeti spektakel...
Slovenija in Kranj in spektakel? Ko je Marko Milič skočil čez avto in zabil žogo v koš, je zadišalo po tem. Nek drug čas, drug šport! Danes? Na odločilno tekmo za obstanek v Kranju pride nekaj sto ljudi. Precej med njimi s podarjenimi ali kako drugače priborjenimi vstopnicami. Spektakel? Ne, res ne: gre za pripadnost. Tega pa smo v Kranju oropani. Kajti od osamosvojitve sem vse oblasti delujejo tako, da pripadnost zatirajo, ne spodbujajo. Zato imamo uvoženega župana in od realnosti odmaknjeno oblast. Zato je edini spektakel v Kranju, če svetniki "požrejo" 200 kg mesnin na naše stroške....Koliko nas bo danes, ko igra klub, ki ga Mohor Bogataj še ni gledal v živo?
