Se spomnite (že bivšega) mestnega politika Bena Fekonje, ki je postal predsednik nogometnega kluba "na povabilo" in potem tistega, ki ga je povabil ni hotel včlaniti v klub? Preprosto se ga je skušal znebiti. Pa je posredovala država in =beno predsednik je doživel lekcijo kot verjetno nihče od predsednikov vseh društev v tej državi: lepo je moral včlaniti "spornega" člana, ker je ustavna pravica združevanja pač dana vsem. Bolj prefinjeni so v Ljubljani kjer predsednika Izeta "zmerjajo" z Bananjamom (junak iz risank) in zdaj tudi tam pripravljajo skupščino. In da ne bi navijači množično začeli delovati proti vodstvu, so se spomnili idealne rešitve: članarina je v trenutku poskočila na 350 evrov. Imajo mladci iz Green Dragons toliko denarja? Ne vemo. Imajo toliko denarja podporniki predsednika? Vemo. In tako doživljamo, da so igre in igrice celo s klubi in društvi dokaz, kam nas je pripeljalo golo hlastanje za oblastjo celo v športu! Opisana primera pa ne spremenita dejstev: kranjski klub je izpadel iz prve lige in dolguje lastnim trenerjem lepe denarce....pa niso krivi navijači, nesojeni člani ipd. In če danes z lučjo pri belem dnevu iščemo ljudi, ki bi sploh delali v klubih, je to postal raj za tiste, ki pač delajo. Za koga in za kaj pa bodo presodili prej ali slej - člani....