Družina Benčina je z Mlake doma, iz novega naselja ob bivši deponiji odpadkov. Oče Janez je bil odličen nogometaš, a vedno z dobrim občutkom kje je treba biti zraven kasneje. Ko je bil v Kramki v modi vaterpolo, je bil član vodstva (Jelko Kacin team) in lepega dne je postal šef organizacije SP v veslanju. Kratek čas je delal v NK Triglav, a poleg poslovne kariere (kot šefa IBM so ga sicer ne ravno lepo odslovili), je gradil tudi politično: Desus naj bi ga imel celo za kandidata za ministra in tudi za poslanca je kandidiral pri Korlu iz Kranja. Sin Gregor je kot otrok bil nogometaš in tudi atlet, zdaj pa odstopa kot predsednik atletske zveze. Mnogi temu ploskajo (prej je bil predsednik gospod Kukovica, s kranjskimi koreninami prav tako) in pravijo, da je v atletiko padel z neba in najraje hodil po tujini (je direktor in solastnik uspešne Jelovice, ki jo je kupil...no, ja...). Pa ne bi bilo prvič: z neba je padel, ko se je helikopter spustil na Brdu na ohceti z lepo in premožno Alešo Kandus (Medex). Pa romantika in blišč trajata ali pa ne.. Tako delajo s Kranjčani tam doli v Ljubljani: so nam že Matjaža Rakovca neuspešno žagali pri hokejistih, zdaj Gregorju Benčini ni več obstanka med atleti in tako dalje! Veliki funkcionarji morajo imeti kompas. Ne tisti, ki kaže proti severu, ampak tistega, ki pokaže od kod veter piha...politični. Tu bi se Gregor moral učiti od Janeza, ta je imel kompas vedno pravilno naravnan!
