Leta 2026 je šef za državne proslave in ima do zvezde na partizanski zastavi tako stališče....

Vse življenje sem skušal slediti svojim idealom, idolom malo manj (celo nogometni me niso spravljali v kaka pretirana navdušenja). Zato seveda nisem nikdar zanikal svoje zgodovine, niti manj hvalevrednih poglavij. Tako je pač to z nami: težko je vedno slediti moralnemu kompasu. A nikdar nisem zdrsnil v blato sprenevedanja, hinvščine, koristolovstva za ceno svojih prepričanj. Zato je zame zgodovina z bivšo in sedanjost s to državo - eno. Ne bom in ne zmorem za nazaj popravljati kar sem počel in za kar sem se zavzemal. Tak sem ostal in bom ostal.

So pa ljudje, ki izdajo vse in vsakogar. Ki obrnejo plašč po vetru za to ali ono korist, funkcijo. To so moralne razvaline, ki pa materialno dobro živijo. Nisem za to, da se jih obsoja - oni so dejansko sami sebi sodba in sami sebi ogledalo. Ni jih malo, ki to počno vse življenje in najhujši so tisti, ki ob tem skušajo pridigati drugim, ki imamo to smolo, da smo vedno na eni in isti strani - pa naj bo v luči dogajanja za koga pravilna ali napačna.

Zame so tisti, ki pozabljajo našo in svojo zgodovino moralne kreature in karikature. Ampak: to je moje osebno stališče na temelju moje osebne zgodovine. Lastniki naše osamosvojitve pa nam bodo tudi to obdobje očitno vedno znova skušali vzeti. Jaz si ga ne dam. Ker sem bil na tisti strani kjer smo bili skoraj vsi Slovenci in Slovenke in sem na to ponosen. Koristi od tega nikdar nisem imel, niti je nisem iskal.

Vesel sem, da v svobodni in demokratični lastni državi lahko proslavimo dan, ko je zadnji tuji vojak odšel z našega ozemlja. Nekateri to zdaj proglašajo za osvoboditev, nimam nič proti. Le da se mnogi med njimi ne morejo osvoboditi lastnih demonov, ki jih silijo samo v eno: v delitev tega naroda! Kajti zanje se je zgodovina začela z njimi in naj bi se z njimi končala, osvoboditve od tega pa ne bodo nikdar sposobni.

Pod vse to se podpišem in dejansko zavračam vse in vsakogar, ki si lastijo katerikoli zgodovinski čas. Posebej se mi gnusijo tisti, ki danes pluvajo po nekem simbolu, včeraj so ga nosili na glavi. Človeški propad nima meja in ne kriterijev, je pa dobro, če je vsem na očeh. In ta je.

Moj podpis pod vse to ni šrvi take vrste, a bo ostal enak dokler bom. Ker - ponavljam - je bil moj dedek zaprt v Begunjah in drugi je padel kot partizan. Ni dočakal osvoboditve. Vzgojen sem bil tako in tako bo ostalo. Nikdar ne zanikam, da zgodovino pišejo zmagovalci. Toda novodobnih piscev in lastnikov osamosvojitve ne cenim po drugem kot po dejanjih. In eden si je v pravem času nadel zvezdo na glavo, danes jo skuša izbrisati in izničiti. Je to Slovenija 2026? NE, TO JE ON OD NEKDAJ IN TO SO TAKI OD NEKDAJ, NE GLEDE NA ČAS IN KRAJ.