Vojna je tragedija. Vojna je nesmiselna tragedija. Vojna najbolj udari tiste, ki (iz)krvavijo v prvih vrstah. Vojna je tudi računica: ti meni, jaz tebi. In tragična farsa "brezpogojne pomoči" Ukrajini dobiva zdaj zasoljen račun. Tanki in zaščita neba = ni zastonj. Pa vse ostalo tudi ne. Bela hiša ima komercialista, ki se na to spozna: cena pomoči je pod zemljo (kjer so pokopani tisoči in tisoči...): rudnine sem, če hočete še naprej to našo nesebično pomoč...In se kaže zdaj črno na belem, da je vsa ta pomoč čista računica: bvi boste žrtvovali hektolitre krvi, uničena mesta in vasi - mi pa vam bomo na koncu za našo pomoč izstavili masten račun za tisto kar še imate, mi pa to hočemo....

Človeku gre na bruhanje, ker je tri leta bral, da je treba pomagati in zmagati. To so izjavili tisti, ki so nesporno pomagali in dodajali na račun vse kar so Ukrajini namenili za njeno obrambo, za njeno svobodo, za njen odpor, za njeno preživetje. Kako že gre tista angleška "da ni zastonj kosila"!? Zdaj prihaja čas, ko bodo Ukrajini pomagali še naprej tako, da ji bodo vzeli: Rusi del države in vsaj papirnato zmago, Američani rudnine in zemljine in - lepo prosim: v vrsto!

Je slovenska pomoč merjena v litiju ali kaki drugi kovini, rudnini? Smo že izstavili račun? Saj smo poslali tanke s katerimi sami nismo vedeli, kaj bi - pomoč slovanskim bratom pa je (prosto po zibelki demokracije in svetovni velesili) treba na koncu plačati. Ker ima vse svojo ceno, posebej dragoceni litij. Edino kri nima vrednosti, ker ta pa je zanesljivo njihova, ukrajinska.

Kako navaden človek iz množice vse to dojema in sprejema? Jaz slabo. Če komu kaj pomagam, ne vprašam za račun. Ampak: gnus nad razčlovečenjem vsake vojne je gnus nad sočlovekom, ki pozabi, da je človek. Je potem čudno, če bi nekdo na poplavi krvi v Gazi naredil "riviero"!?

Lahko spoštujem pomembne politike. Lahko me je strah njihove moči. A to ne spremeni temelja: kakšen človek je to? Kakšen svet hoče in vzpostavljajo samodržci kot agresorji s tanki ali trgovci z litijem ipd.? Počasi ga bomo dojeli vsi. Hočeš, nočeš.

Sprejel ga ne bom nikdar. Za ves litij tega sveta in za vse tanke tega sveta ne. Ker sem neizmerno ponosen, da zmorem ostati samo in zgolj - človek....Navaden človek. Človek z napakami in vrlinami, ni kaj. In pravico do odnosa do sočloveka sem zadržal in bom zadržal. Ni na prodaj.

Miran Šubic, ki berem, da je Ukrajinec z Američanom trgoval....podpis na sporazumu je krvav.