Jutri ali zelo kmalu nam bo eden izmed teh dveh odrejal s kom in kako bomo v vojni? Jutri nam bo eden v tem paru predpisoval demokracijo in šekaj? Ker bo na čelu največje vojne sile. Ker bo na čelu najbolj tehnološko močne države. Ker bo predsednik ZDA.

Danes se soočamo z vprašanjem, ali je to mogoče? Je. Eden na robu senilnosti ali demence /pa nič slabšalno/ in ob očitnem pojemanju telesnih moči hoče vladati naprej, drugi (tri leta mlajši) pri 78 -letih obsojeni kriminalec (sodba še ni pravnomočna) pa hoče zopet vladati. V tej milijonski državi, v tem konglom eratu bogastva in bede, znanja in neumnosti nimajo boljšega? Mi pri dveh milijonih tarnamo nad tistimi, ki odločajo pri nas - tam čez lužo pa nimajo kaj tarnati: slab lahko zamenja slabšega ipd. itd. Paradoks vsega pa je, da nas bodo jutriučili vsega: demokracije najprej...

Ko sem videl onemoglega starčka, ki se prepira z arogantnim starčkom, me je streslo za nas. Oni si bodo izbrali in izvolili kar in kogar si zaslužijo. Bomo mi še vedno in vedno znova sam igračka, ker nas je za četrt njihovega New Yorka? Ker imajo atomskih bomb ohoho? Bomo mi še naprej samo poslušali, oni pa pridigali in igrali svetovnega policaja (pa pri tem niso osamljeni...)? Če je to tisto najboljše kar premorejo, ojoj njim in nam. Pa nič žaljivega o nikomur, ki bo jutri vodil največjo svetovno silo. To preprosto ni potrebno, ker je zdravorazumsko dojemanje tega kar smo videli ponoči, povsem dovolj.

Kam torej drvi ta svet, če največja sila ponuja kadrovski nabor, ki je sramoten za državo kjer se vedno znova rojevajo novi izumi, nove izboljšave in mladi ljudje uresničujejo svoje - sanje? Res? So sanje to, kar smo videli v televizijski smešnici, ki ni dostojna niti najslabše "žajfaste nadaljevanke"? Tragika tega nastopa pred milijoni je v tem, da milijoni sodelujejo z enim ali drugim in komaj čakajo, da zavlada "njihov kandidat"!

Oprostite: če bi Sloveniji in Slovenkam in Slovencem kdo ponudi tak izbor, bi se - smejali ali jokali, sprejeli pa ne bi. Nikdar. Ker smo mi narod, ki potem tak izbor posluša, se mu klanja!? Kam torej dri svet kjer je za enega najbolj vplivnih položajev in funkcij ponudba dejanski posmeh tistim, ki lahko samo glasujejo in so prepričani, da izbirajo pravega, boljšega?

Star sem 66 let, a česa takega mi do zdaj ni še nihče pokazal in dokazal, da je mogoče vse. Da je norost v politiki mogoča do svojega absurda. Pa tudi drugod (in pri nas) zgrešimo, ko izbiramo. Po drugi strani pa nas je lahko samo strah. Ker bo nekdo jutri držal prst na sprožilcu (pa ga marsikje že...), ki lahko pomeni, da nas ne bo več.

Miran Šubic, ki se ne morem smejali ne norosti, ne onemoglosti....