Ko sem po 38 letih pisanja Dnevnika iskal možnost, da odidem tako, da bo volk sit in koza cela, sem svojemu delodajalcu ponudil možnost, ki je bila zame ugodna in celo trdi kapitalist je prižgal zeleno luč in v roke mi je v znak strinjanja segel tisti, ki me je cenzuriral inb grozil z odpovedjo. Priznam: sam sem bil kriv za to, brez sarkazma. No, potem pa je nastopilo branje "drobnega tiska" in moj šef mi je rekel, da moj odhod za Dnevnik ni noben prihranek, ker mora on imeti v Kranju novinarja in ga plačati...

Danes je leto 2021 in poniglavi državni "lovec na leve medije" je odločil, da Dnevniku ne pripada državni denar. Mimogrede: Dnevnik je popolnoma v zasebni lasti. Obrazložitev povzemam po najbolj branem portalu:

Seveda bo lisjak med uredniki znal povedati, kam je z Dnevnikovih strani izginila obalna regija in dopisnica, ki smo jo tam imeli (celo dve nekdaj)? Kam je izginilo dopisništvo v Posavju? In kako je poniknilo v Zasavju? Kako je Dnevnik deloval lokalno, da je izginilo dopisništvo v Celju, mariborski kolega pa zdaj (sila kola lomi) piše za notranjo politično rubriko kjer sta dva kolega poniknila nenadoma v novi medijski hiši!? IN ŠE MOJ PRIMER: KAPITALIST SE ŠE ZDAJ SMEJE OD VESELJA, KER JE PRIHRANIL DOBRIH 3000 BRUTO MOJE PLAČE IN PRISPEVKOV - MENI JE OD TEGA V POVPREČJU V ŽEPU OSTALO POL! IN PRAV TAKO SE SMEJE UREDNIŠKI LISJAK, KO IŠČE TELEFONSKO ŠTEVILKO DOPISNIKA V KRANJU - TRADICIONALNO NAJBOLJ DNEVNIKOVEM MESTU ZA LJUBLJANO!? JASNO, DA NI BILO NIKOGAR NA MOJE DELOVNO MESTO, KER SEM BIL TAKO ALI TAKO "HODEČI STROŠEK".

Zato danes pišem "in memoriam" dopisnicam in dopisnikom, ki jih je vzel hudič oziroma uredniške odločitve oziroma kapitalistova zahteva po nižjih stroških. K sreči smo se večinoma iz te bitke umaknili "brez hudih ran" v pokoj ali na zavod kot jaz kjer zdaj čakam in si rečem: SEM NEZAPOSLEN, A NISEM BREZPOSELEN! In pred očmi so mi nekdanji kolegi in kolegice, ki so delali kot "lokalci" - zdaj pa jih na straneh Dnevnika že dolgo ni več. NAS NI VEČ...

Zakaj obujam zgodbo, ki je (objektivno) tudi povezana z upadanjem zanimanja z tisk, ko imamo splet. Ki ima podlago tudi v krizah vseh vrst, spremembah vseh vrst. In moj poklic "dopizdnika" kot smo se šalili, izumira in mi "lokalci" z njim. Pa kaj, če v Kranju ni dopisnika - pa kaj, če ga ni v Trbovljah - pa kaj če ga ni v Kopru - pa kaj...

Pomislite, zgoraj povzeto obrazložitev je kot argument podpisala oblast, ki leve medije priganja, da izginejo kot je vsaj en medij med njimi preganjal "lokalce", da so odšli, dopisništva pa so zaprli - kakšno olajšanje za kapitalista in lastnika in celo lisjaka med uredniki, ki je seveda ostal. Ker smo vsi nadomestljivi, on pač ne. Paradoks te gonje proti STA,RTV, DNEVNIKU, MLADINI IN VEČERU pa je, da so lepo pomešani državni mediji in zasebni mediji z enim skupnim imenovalcem: "LEVI"!? /PROSTO PO JANŠIZMU/

Kaj pomenijo rdeče oznake na mapi medijske prisotnosti mojega nedanjega časopisa po Sloveniji? Da je minister Simoniti v svoji poniglavi gonji naredil tisto, kar je kapitalizem naredil na Dnevniku že zdavnaj: znebil se je odvečnih, da je pravim več ostalo...v žepu!