Pravzaprav sem podlegel tudi sam. Moral bi to prezreti. Moral bi se obrniti proč. A bi bilo slabo sporočilo. Take uniforme so nekoč prišle k nam in njihov škorenj je teptal slovensko zemljo. Tako se je začelo: nismo mi prišli k njim, oni so nas okupirali. Pa smo jih nagnali.

Bi morali nagnati tistega, ki sprevrženost pokaže tako, da v svobodni, demokratični državi etiketira ljudi danes s "prestitutkami", jutri jih obleče v nacistične obleke? Ne vem, vem pa še za eno fotografijo. Taka je.

Kdo stoji prvi z leve? Kdo malikuje bivšo državo in njena glavna voditelja? Kdo stoji pod njunima slikama? Pa saj niti ni pomembno, a žrtve vsega tega smo še vedno vsi mi. Do kdaj nas bo delil ta večni netilec sovraštva? Do kdaj bo ves narod in vsa država talec tega, da hoče vladati? Samo za to gre: ko smu rdeči pokazali, da ne bo šlo, je šel na svoje. Rezultat pa je zgoraj kjer je predsednica parlamenta v nacistični uniformi dejansko njegova podoba. Njegov alter ego. Njegovo sporočilo, ki ga kaka petina ljudi vedno prezre in ga še bo.

Kot novinar in državljan sem kritičen. Ker sem tak človek: težko molče goltam kar mi politika servira. Nasprotno: oglasim se. A so seveda nekje meje. Priznam, da sem sam prevečkrat piker, kritikasterski in še kaj kar je bolj značajska podoba kot kaj drugega. In ne bežim od kritike. Ko pa zagledam, da je nekdo sposoben take nagnusnosti kot jo prinaša nek drug medij, dojamem našoi stvarnost.

Imamo državo vredno (tudi) kritike? Imamo. Imamo politike vredne kritike? Imamo. Ali je med vsem nekdo z resnično sprevrženim značajem in početjem kot posledico tega? Je. Vedno znova nas poskuša razdeliti, obrniti drugega proti drugemu. Vedno znova poseže po skrajnostih in vedno znova gre nižje, na samo dno.

Političen boj je legitimen. Politika je umetnost možnega. Vse to je treba vzeti v zakup. Toda človeško dostojanstvo ne bi smelo "emigrirati" iz nekega politika, ki nas hoče voditi, ki hoče vedno znova vladati in samo vladati. Pa je odšlo, nepreklicno.

Zapišem mirno, nekaj dni pred državnim pravnikom: kdor je sposoben za doseganje svojih političnih=osebnih ciljev obleči kogarkoli v nacistično uniformo, kaže nase. Ker sem prepričan, da nekje v sebi želi, pričakuje, hoče nositi uniformo sam. Ne tisto, ki jo je prodal na dražbi, neko drugo. Ne bom tak kot on in mu pripisal nacistične uniforme. Zanj velja ena sama, splošna, nedefinirana: uniforma diktatorja in uniforma tistega, ki ljudi hoče deliti. Ki nas hoče oblikovati po svojem kopitu: ponižne do diktatorja in nasilne do drugeče mislečih ali drugačnih po čemerkoli kjerkoli. Zato mu osebno lahko odgovorim zelo preprosto.

Smrt fašizmu v glavah, dejanjih in ljudeh, ki ga uporabljajo, da bi vladali!

Miran Šubic, državljan države kjer nikdar ne bi smeli doživeti tega kar nam na naslovnici ponuja vodja politične opozicije....