Rad sem se skregal s kakim smučarskim privržencem, ki mi je rekel: "Daj nehaj s tem južnjaškim športom. Na tekmo prve lige jih pride manj kot jurja!" Moj odgovor: "Koliko jih pride na državno prvenstvo v smučanju ali skokih? Še sto ne!"

Gre seveda za manipulacijo. Ker jih na tekme tretje nemške lige pride nekaj deset tisoč, na današnji vrhunec smučarske sezone za Slovenijo pa v Kranjsko Goro....!? Včasih so bila to rajanja, vznesena javljanja o navijanju in še čem so se vrstila - zdaj je bolj komorno. Če odštejemo še obvezne večne obiskovalce VIP šotora in podobno, je nekaj gotovo: ljudstva se ne da farbati do onemoglosti ! Niti v žogobrcu, niti v smučariji, ki je (bila) pri nas vedno "nacionalni šport" in temu primerno obravnavana.

Kaj smo pri tem prezrli? Da ljudje pridejo navijat predvsem za svoje. Vedno se zabavam ob tem, kako se tv komentatorji ukvarjajo s - tujci. Kje trenirajo, kaj imajo med sabo (posebej Avstrijci so na tapeti) ipd. komentatorski balast priča o tem, kako športno nezreli smo. Tega na avstrijski televiziji ne boste slišali, za njih smo mi pač vredni toliko kot zmoremo. Zmoremo pa malo ali nič - pa vsa čast ženskemu slalomu ali prebujenemu smukaču iz Kranja. Ostalo? Žalost. Ali z drugačno razlago: posledica (ne)dela zlasti tistih, ki se bašejo s škampi po VIP šotorih in pametujejo.

Soočenje z realnostjo me je - kot nekoč športnega delavca - vedno naredilo nepriljubljenega. Kako nekomu iz Šenčurja povedati, da je Triglav "drug planet"!? Ker so meni iz Maribora to dali nazorno vedeti...Prav zato je bolje čvekati o Avstrijcih kot o naših (od vrha SZS navzdol...). Ker potem morda ne boš več deležen kake bunde, karte za VIP šotor, povabila tja in tja...Cona udobnosti nas je pripeljala v cono anonimnosti.

Danes je Kranjska Gora glede na tradicijo in stare čase - prazna. Še Hrvatje jamrajo nad ceno vstopnic. In pripadnost je preteklost, če najboljši naš komaj vidi deseterico. In se zavedamo, da za njim ni - nikogar. Ne samo v tej panogi, v domala vseh. Pa kaj bi to ponavljal, ko pa to vsi vemo že leta, storili smo malo ali nič.

Primerjava: ko sem nekoč skušal zgraditi nogometni klub (o tem naj sodijo drugi), sem začel spodaj in bil mnogokrat zelo kritiziran, da ne zmorem kluba pripeljati v prvo ligo. Pa so ga pripeljali tisti fantje, ki so trdo delali in so bili večinoma selekcija Gorenjske. Kdo je zadnje desetletje tako delal v smučariji? Rezultat je na dlani: v tem (pre)dragem in od narave ogroženem športu nismo zgradili temeljev, hočemo pa na njih luksuzno stavbo, ki se pne v vrhove.

Ljudi ne moreš farbati vnedogled. Kranjska Gora 2025 je ogledalo in dokaz. Po vsem.

Miran Šubic, urednik Trma.si