Očitno ima Kranj toliko zanimivosti in privlačnosti, da se med to množico lahko izgubijo tudi zaposleni kranjskega Zavoda za turizem in kulturo. Pred dnevi sem jih klical po telefonu, če mi lahko povedo, kje je obeležje, spomenik Bazoviškim žrtvam.
Prva sogovornica, ki se je peljala iz službe, mi je dejala, da mi težko iz glave pove, kje ga najdem. Dobil sem številko njene sodelavke v Visit Kranj. Trajalo je kar nekaj časa, da je “poguglala” in me napotila v Prešernov gaj. S prijaznim dodatkom, “A veste, kje je to ?”
Vem ! Že kar nekaj časa. Na lokaciji 4 je Spomenik Bazoviškim žrtvam. Prvi spomenik žrtvam fašističnega nasilja v Evropi so postavili člani primorskega emigrantskega društva Zarja leta 1931 po načrtu Draga Žerjala.
Prav danes, 27. maja odpirajo v Mestni knjižnici razstavo T(rst) I(stra) G(orica) R(eka) - “Slovenci med prvimi protifašisti v Evropi”. V sodelovanju z NŠK- Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta, sta jo pripravila Milan Pahor in Gorazd Humar. Letos januarja je bila premierno postavljena na ogled v Evropskem parlamentu v Bruslju.
Pred dnevi sem bil s kolegi v Bazovici, kjer imajo Tigrovci spomenik. Zgodovinar in akademik dr. Jože Pirjevec nam je pripovedoval o “Tigrovcih”.
“Ko so jih peljali na streljanje so peli. Tu so jih posadili na stole, s hrbti obrnjenimi proti strelskemu vodu, kot da so dezerterji. Po usmrtitvi so jih najprej pokopali nekje v severni Italiji in po končani svetovni vojni so našli mir na tržaškem pokopališču,” med drugim pove dr. Jože Pirjevec.
Ravno takrat so bili nedaleč stran otroci šole iz Opčin. Poslušali so razlago dogodkov. Zgodovinar Štefan Čok je bil njihov vodič v takratni svet tega ozemlja in ljudi.
Sam sem vprašal učiteljico Ireno Rustja, zakaj je zgornji del spomenika lesen, kar večina sploh ne opazi. Prijazno se je odzvala in pojasnila:
“Pravilno ste ugotovili, da je zgornji del spomenika našim junakom lesen. To zato, ker je v januarju zaradi močne burje ena smreka zgrmela ravno na spomenik in ga polomila. Je v popravilu. Okoli tega spomenika so stale 4 smreke, vsaka je predstavljala enega bazoviškega junaka. Pa da vas še nekaj podučim, če smem. V matici pravite temu kraju Bàzovica, z naglasom na prvi a, pravilno pa je Bazovìca, z naglasom na i. Toliko v vednost.
Za nas je ta kraj svet. Za italijansko državo pa so bili junaki in za nekatere (beri neofašiste) so še teroristi. Ker je pač takratno Posebno sodišče v fašističnem obdobju tako odredilo. Italijani pa itak so "kampjoni" v metanju krivde na druge, samo da ne bi govorili in se kesali o lastnih zločinih in grozodejstvih proti nam, po Balkanu ali po Afriki. Nikoli en mea culpa. Tu pa se še vedno borimo kot Slovenci pripadniki manjšine za vsako dvojezično tablo, za naše pravice nasploh, ki nam jih tale država z veliko veliko težavo daje.
Se opravičujem za dolgo razlago, sicer ob tem bi bilo treba še marsikaj dodati, ampak zaključujem s tem:nič ni samoumevno, logično. Bodite presrečni, da brez nobenih težav lahko uporabljate materni jezik! Vam se zdi normalno. Tukaj ni tako.
Pa smrt fašizmu - svoboda narodu!
Prijazen pozdrav v domovino !”
Včasih se res premalo zavedamo korenin !
Mirko Kunšič, novinar in fotoreporter
Še nekaj vtisov iz Prešernovega gaja, ki nam vedno ni v čast....