Boris Cavazza je ikona igralstva. Je bilo v nedeljo zvečer povedati vsem nam, da je pač dementen. Oziroma se mu starost pozna kot vsem nam. Verjetno so njegovi svojci ocenili, da še vedno lahko vsem nam nekaj pove. Imel pa je hudo smolo. Spraševalca. Tragičen lik nekoga, ki je postal direktor televizije in po odstopu spraševalec v elitnem času v nedeljo zvečer. Ki je skupaj nametal vse kar je morda zvedel, prebral, slišal...in se potem hahljal svojim vprašanjem ipd. Še eno nedeljsko "zabavno popoldne" s hahljajočo voditeljico, ki se je podaljšalo v večer?

Morda je mnogim bil pogovor všečen. Morda so iz njega kaj izvedeli. Naša bralka ga je dojela kot mučenje človeka pred kamero. "Radka Poliča se spomnite, kajne?" je rekel voditelj ali spraševalec v eskapadi nedeljskega večera. Kajti prejemnik Ježkove nagrade je potem izgubil nit o predstavi z Mileno, Racom ...Dušana Jovanoviča in je dobil "impulz" kot ves čas: ali fotografijo, ali odlomek iz predstave ali filma, nadaljevanke. In vmes se je seveda voditelj pogovora hihital kot ves čas. Ker je predstava smešna? Ker je Cavazza smšen? Ker je bila vsebina smešna...?

Dejstvo je, da je šlo za razgaljanje starosti Borisa Cavazze. Nič narobe, dementni ljudje so in bomo del družbe, enakovredni. So pa drugačni. Preprosto imajo vrzeli. In drobci so lahko mučni za okolico, manj zanje. Lahko pa je predstavljanje dementnega človeka mučno za tiste, ki smo to gledali, poslušali. "Nisem se mogel spomniti nobenih imen," je dejal sogovornik voditelju, ki ga je ponudil na jedilniku razgaljanja človeka, ki je nesporno slovenska legenda. Če je bil namen, da po sprejemu še ene nagrade naš sloviti umetnik izzveni kot dementen starec, ki se česa spomni, česa pa ne - je bil namen dosežen. Žal.

Visoko spoštovanje do vsega kar je uspel narediti je s tem pogovorom uplahnilo na neke fragmente, spomine. Voditelj je njegovo življenje "razsekal" na drobce, ki jih morda razumeta oba, ki sta sedela v studiu. Zopet: morda je to pristop, ki ga ne razumem. Morda je to dokaz mojstrske priprave spraševalca, ki je - oh, kako televizično - Cavazzi nadel tudi boksarske rokavice....Izpeljava vprašanja o rdeči barvi pa naj gre v zgodovino televizije Slovenije: to je res skrpucalo posiljene povezave v pogovoru, ki ga ne bi smelo biti. Ker z njim ne igralska legenda, ne občinstvo nismo pridobili ničesar. Smo pa izgubili še delček zaupanja v medij in dojeli, da je pot v pekel tlakovana z najboljšimi nameni..Oprosite, gospod Boris. Mirno se postarajte - tega pa si želimo vsi mi. Pa brez kamer. "Kva pa jaz vem," je rekel Cavazza na vprašanje, kaj je dobil za darilo za 85. rojstni dan. In to je bil dejansko najboljši odgovor.

Miran Šubic, gledalec

ps

Zapisno je oseben odziv, ne kritika, ne pohvala....tako naj to vzame tudi vsakdo, ki prebere.