Smo zadovoljni s tistim, kar so nam "naši" poslanci in poslanke izborili v parlamentu ali pri vladi, ki je bila dve leti z leve, dve leti pa z desne politične strani? Ne. Moč gorenjskih poslancev je simbolična kot je simbolična njihova sposobnost, da se povežejo. Dva med njimi (Mateja Udovč, Naša dežela in Branko Grims,SDS) sta skušala s svojimi dejanji Kranj razbiti na dve občini. Projekt je propadel. Igor Peček iz LMŠ je bil od vseh teh najbolj brezbarven, Alenka Bratušek (SAB) pa je v parlamentu sedela kratek čas. Kaj Kranj pričakuje od tistih, ki bodo iz naših okrajev prve volilne enote sedeli v parlamentu? GRE ZA PROJEKTE KJER JE ODLOČILEN VPLIV PARLAMENTA IN VLADE, TOREJ - ODLOČITVE SO BOLJ ALI MANJ SKLENJENE V LJUBLJANI!
1.
Regijska bolnišnica bo v Kranju, smo prepričani. Odločitve (ne strokovne, ne politične) pred volitvami ni bilo. Ko bo, bomo videli moč kranjskih politikov.
2.
Priključek na avtocesto, ki bi razbremenil sedanje prometne zagate, naj bi bil dejstvo že zdaj. Pa je bilo že v preteklosti "bo ... ne bo..." v Ljubljani. Pritisk kranjskih politikov bo koristen tudi vnaprej.
3.
Prometna zagata pri poslovni coni vključuje silno obremenjeno cesto Kranj - Šenčur - Brnik. Brez rešitve (krožišče, primeren odcep ipd.) bo poslovna cona namesto rešitve postala problem. Predvsem prometni.
4.
Železniška in avtobusna postaja sta "dvojčka" kjer država in občina lahko premakneta zadevo naprej. Desetletja se v Kranju prepiramo o avtobusni postaji in od župana do župana spreminjamo odločitve in zapravljamo denar. Zdaj ni dvoma, da bosta - kot je to edino logično povsod - postaji skupaj. Ko bosta in če bosta: država je tu izredno pomemben partner.
5.
Gorenjska univerza je projekt, ki ima verjetno najmanj možnosti, a vse je odvisno od oblasti. Sedanja je dala prednost Dolenjcem v Novem Mestu - ampak: kdo je od naših poslank, poslancev trdo zagovarjal našo univerzo? Nihče.
KRANJ JE TRETJA MESTNA OBČINA V DRŽAVI. PO POLITIČNEM VPLIVU PA SMO NEKJE NA ROBU DOGAJANJA. NAM JUTRI IZVOLJENI JAMČIJO BOLJŠI POLOŽAJ?
PS
Fotografija s partizansko zastavo ene od brigad, ki so nekoč krvavele za našo svobodo me vedno znova spomni, da med nami obstajajo ljudje, ki so bili ali so vsaj politično na drugi strani, okupatorjevi. In nam še vedno skušajo vsiliti svojo stran kot pravo. Samo za to gre, vse ostalo je ideologija in politika za vsakdanjo rabo. S spoznanjem, da zgodovino pišejo zmagovalci, si bom vedno prizadeval, da ta fotografija ne bo prepovedana.