Mestne ulice so bolj prazne, ko odide človek, ki je živl z njimi in za njih. Tak je bil Lado Eržen in tak bo zame ostal. Bil je tako radoživ, da je odšel potem, ko se je boril do konca z boleznijo in obenem ohranjal svoj pristop do vsega. Ta pa je bil realen, človeški. Ko je v zadnjih letih predstavljal svoje in naše mesto, je to počel z enako energijo kot se je loteval marsičesa v življenju. Živela sva nekdaj v istem koncu Kranja, še zdaj pa je znal kaj sporočiti Trmi in meni. Klepet z njim pa je nujno prinesel spoznanje, kako se je znal lotiti kakega problema ali pa naloge. Spomnim se ga, ko sem kot mlad novinar obiskoval Gorenjski sejem kjer je bil dejansko njegov zaščitni znak. Predvsem in zato, ker je bil odprt, vedno za pogovor. Nikdar nisem začutil slabe energije, vedno je znal z ljudmi in biti z ljudmi. Svoje mesto je imel rad in v njem je pustil pečat. Pred dvema letoma je prejel plaketo, a zanj so bila vsakdanja srečanja z ljudmi dejansko vsebina življenja. Upajmo, da bo takih ljudi še kaj, ker Kranju je Lado vedno dal svoj utrip: hvala mu! Ne bom ga več srečal na ulici, kako pripoveduje o....a to je pač naša minljivost. Živel je svoje mesto inzato bo ostal v spominu kot dober človek....
/občinske nagrade 2023/