Istega dne, ko je predsednik Borut Pahor zbral tri desetine ljudi na Brdu, je bil Bine Kordež na kavici v kavarni Brioni v Kranju. Pred leti bi sedel ob Pahorju, zdaj bo šel sedet. Nekoč čudežni deček gospodarstva, financ je danes preganjan kot sodobna divjad za odstrel. Ne, med cvetom slovenskih razmišljajočih ljudi nam je delala čast le Lučka Kajfež Bogataj. Ki je tista Kranjčanka, ki se ukvarja z našo prihodnostjo in prihodnostjo vseh. Ekologinja je zanjo preslab opis. Še dobro, da jo imamo - drugače bi bili na Brdu bolj ali manj "odsotni" (vseh udeležencev tudi Trma še ne pozna, a kranjski prispevek je bil res odraz tega, kar počnemo dolga leta)! Kranjska trenutna slika je namreč za leto 2030 pogubna: vodi nas politika interesov kjer vsakdo pač ob koritu išče kaj zase. In naši intelektualci molčijo. Nekoč vodilni direktorji nosijo pečat pohlepa, mladi in prodorni se (še) niso uveljavili v polni meri. Stvarnost Kranja, ki pol stoletja ne more urediti avtobusne postaje in tržnice, poslovne cone in še česa, je osredotočena na to, da domala vsa občinska uprava (vodilni po področjih) prihaja iz krajev izven Kranja. Morda je dobro, da nam prinesejo znanje iz Tržiča, Šenčurja, Žirovnice, ko pa ga Kranj nima. Ogledalo razvoja so kopalnice pod staro tribuno. Ogledalo razvoja je dejstvo, da vseh otrok ne moremo sprejeti v vrtec. In ogledalo razvoja je mestni svet kot koalicija, ki je nastala brez programa, vlada brez programa in bo odšla brez programa in pravih rezultatov. Medijska beda in nočni napad na Trmo pa sta samo drobca s podobi, ki seveda Lučko Kajfež Bogataj izpostavi, vse nas pa sooči z vprašanjem: Kakšen bo Kranj naših otrok in vnukov?