Jojo Iličić, reven kot cerkvena miš v otroštvu - zdaj se mu od nogometa obetajo najmanj štirje milijoni v prihodnujih letih! Če je že zaslužil dva (ali tam blizu), bo daleč najbogatejši Kranjčan, ki bo svoje premoženje zaslužil od žoge. Sledi mu Bojan Jokić, Kranjčan z manj astronomskimi zneski, a Sochaux, Chievo in Villareal bodo fantu z Drulovke v žep dali vsaj tri, štiri milijone. Potem je tu še Aleksander Radosavljević (Rusija, Nizozemska), ne pozabimo na Reki živečega Matjaža Florjančiča - vsi so ali bodo v žep dali milijonske vsote. Njim se lahko približata le še dva košarkarja - Marko Milič je skakal tudi na Realovem parketu, Gregor Fučka je bil naj košarkar Evrope, ima italijansko državljanstvo - doma sta iz istega bloka blizu kranjskega sodišča. V dolgoletni karieri (Milko zabija zadaj za Arabce) je tudi zanju ocena zaslužka: milijoni! Vsi omenjeni so /z nekaj odkloni.../ tudi pravi športniki, z dolgo kariero kjer odstopata zdaj Air Milko in Fučka. Odrekanje, potikanje po svetu, trdi profesionalizem - to zanje vendarle pomeni rešitev življenjskih problemov! Milić in Fučka nista več Kranjčana, ostali še - Rade gradi hišo v Stražišču, za ostale pa ne vemo, koliko časa bodo še v Kranju. Medtem najboljši kranjski kolesar Bojan Ropret v potu svojega obraza ureja z lopato in še čem skakalnico na Gorenji Savi, najboljši atlet Rožle Prezelj (žal brez odmevnega skoka na največjih tekmah) bo učil najmlajše, najboljša smučarka Mojca Dežman je postala gostinka - nihče med njimi ni niti približno zaslužil toliko kot našteti. Značilno (vsaj do zdaj) je tudi to, da so športniki zasluženo vlagali solidno, dobro živeli in mnogi tudi ostali skromni. Med znanimi je kot podjetnik bankrotiral najboljši plavalec Borut Petrič (zdaj trener na Hrvaškem), prav nihče od bivših in sedanjih športnih bogatašev pa (še) ni v Kranju napravil pomembnega posla ali kakorkoli drugače posegel v življenje rojstnega mesta. Nasprotno: mnogi o kranjski sceni niti slišati nočejo, svet jim je dal nove poglede....
