Več kot 15 let je novim lastnikom prodan nekdanji samski dom Tekstilindusa. Največje kranjsko tekstilno podjetje je šlo prvo v stečaj in propad - za njim Gorenjska oblačila, Ibi, Zvezda, vsi. Tekstilne industrije v Kranju ni več, ostal je samski dom. Kaj bi skrivali: socialna bomba je tiktakala od nakupa, stečajni upravitelj ga je za dvesto "jurjev" (sedanjih evrov) prodal z - ljudmi vred. In s problemi. Kupec je bil eden prvih zasebnih trgovcev Janez Janša iz Škofje Loke. Stanovalce, ki so živeli natlačeni v domu, je žele odstraniti iz njega. Najprej z visokimi najemninami - upor. Nato z izselitvijo - upor. Dogajalo se je vsemogoče, ljudje so počasi iz tega doma odhajali. Za ene so se našla boljša socialna stanovanja, drufi so sami rešili problem, tretji so odšli na jug, ,četrti...
Jutri so vabljeni (skoraj) vsi. Podjetje Infohip in Janez Janša kot direktor jih zjutraj na kranjsko sodišče vabita preko 100 (sto!). Vsi naj bi bili dolžniki podjetja in Janše zaradi najemnin, eni naj bi se tudi izselili dokončno. Dom je danes prazen in propadel. Žalostna kranjska zgodba o tem, kako so ljudi najprej prodali kot živino z objektom več, nato pa je samovoljo teh stanovalcev spoznal še lastnik, ki se jih je lotil na silo in ni bil uspešen.
Samski dom v Stražišču naj nas spomni na propad industrije in vzpon kapitalizma. Obenem pa je to tudi priložnost za obnovitev zgodbe o tem, da brez dogovora, ni rešitev. Morda bo sodišče problem razrešilo, a stražiški objekt je spomenik nekemu času tranzicije kjer se ni vedelo več, kdo kaj ima in kdo je kaj izgubil. Tragika stanovalcev, ki so živeli v res slabih razmerah in je celo policija branila nasilno izselitev, je ena plat. Nemoč lastnika, ki ga stiskajo banke, ki so denar za nakup posodile, je druga plat. Nekje vmes pa je naš Kranj, ki nikdar ni znal povabiti vseh za eno mizo, problem reševati tako kot se ga rešuje: z dogovorom. Zdaj je prepozno. Uganka: koliko vabljenih bo jutri sploh prišlo na sodišče? Dom je prazen...
