Mirjana Grašič Šircelj je gostilničarka, gostinka, poslovna ženska. In ve, da je treba za popito in pojedeno na koncu plačati. Račun izstavlja vsem nam preko župana Mohorja Bogataja in skupne "kase", ki se ji reče proračun. Otvoritev medgeneracijskega centra v za rušenje predvidenem objektu dobiva tako novo poglavje, ki sta ga potrdili za javnost že obe strani!!!! Gostilničarka namreč terja odškodnino, ker so njej gostilno odkupili z jasnim zahtevkom, da ne smev njej nič delati, nič vlagati - nato pa vanjo vtaknili še najmanj 350 000 evrov našega denarja in prav toliko denarja dobrotnika, ki verjetno pojma nima, da se nad Blažunom zbirajo črni oblaki. Kajti Mirjana se je občine lotila "po predpisih": kako je mogoče zakonito prenavljati objekt, ki je predviden za rušenje, kako je bilo s papirji, kako je z upoštevanjem občinskih in drugih aktov ipd. Mohor Bogataj v ogenj pošilja odvetnico, Mirjana je pooblastila svojega odvetnika. In se pogajajo - brez vednosti javnosti, ki bo to plačala. Ki plačuje tudi občinsko odvetnico. Ki je plačala odkup gostilne in njeno prenovo. Ki je na moč zanimiva: občin naj zanjo ne bi rabila uporabnega dovoljenja!? Iz gostilne in stanovanjske hiše spremenjen objekt je izobraževalni center brez gradbenega in uporabnega dovoljenja!? Za 700 000 evrov del, spremenjeni prostori, instalacije ipd. - dovoljenje ni potrebno!? Toda taki so naši predpisi, kar pa ne spremeni zakulisnega dogovora o tem, kaj Mirjani pripada. Da pa je občina na pogajanja sploh pristala, je ključno: če bi bilo prav vse v redu in vse po predpisih, čemu pogajanja o za občane dobri, zakoniti, smiselni naložbi? Vsak med nami bi temeljito premislil, ali bo gradil v stavbi, ki bo nekoč (prej ali slej, rok ni znan) porušena - občina pa z našim denarjem to počne. In ne pozabimo: prenovo je izvedlo podjetje Stena iz Mavčič, ki je prenavljalo tudi zasebno hišo našega župana in mu je med oblastjo Mohorja Bogataja obseg poslov z občino zrasel za stotisoče evrov (Supervizor). Blažunova gostilna je torej še, kdo bo plačal zapitek?
