Ne, ne delamo reklame, le ugotavljamo: iz naših žepov smo dali več kot milijon evrov, da je občina kupila nekdanjo gostilno, ker jo je treba podreti. Zdaj je v njej - med drugim - zopet gostilna. Potička se imenuje, najemnik je Janez Kalan, ki je kuhar po poklicu in ima s.p. Preprosto: Blažunove so iz gostilne in stanovanja pred leti poslali, ker v stavbi ni mogoče več imeti gostilne oziroma je v njej nemogoče kaj dograditi, opremiti. In potem je Mohor Bogataj s pomočjo dobrotnika Drakslerja v ta objekt (medgeneracijski center) dal še okoli 400 000 evrov našega denarja, da bi bila v njem zdaj zopet gostilna. Kot so nam povedali, bodo v objektu tudi kosila, prostor za zaključene družbe, veselica! Potem, ko se je izjalovil "medgeneracijski center" kar tako in je tudi zdaj precej prazen, se je začelo podjetniško upravljanje s strani Ljudske univerze Kranj. Blažunovi seveda hodijo od vrat do vrat in se sprašujejo, kako je mogoče, da objekt, ki je predviden za rušenje dobiva enako vsebino kot nekoč - oni pa so "morali" ven? In Bogataj in Trilar enako odgovarjata: vse je po predpisih in zakonih in ... ali res?
