Pomislite: tisti, ki prisegajo na zdrav duh v zdravem telesu, na gibanje na svežem zraku, na hojo navkreber - se morajo pripeljati prav do tam kjer bi šli radi na Jošta. Domačini so nas opozorili na pravi naval pločevine in na vztrajno gradnjo novih in novih parkirišč. Enoten pomislek je tale: za vse jih ne bo nikoli dovolj, parkirišča pa so posredna nevarnost pri vključevanju vozil, posebej domačini morajo biti dodatno previdni. In kljub besni gradnji, divjega parkiranja kolikor hočeš! In seveda prihajajo novi in novi, se vozijo do zadnjega ovinka, potem pa avto ob cesto in - na Jošta! Se res ne bi dalo zadevo rešiti tako, da bi ob vznožju pridobili parkirišče (zopet nam domačini nakazujejo nekaj lokacij) in ne pločevino in njen smrad dobesedno vlačili na hrib? Kajti smisla v vsej tej potuhi tistim, ki ne zmorejo še nekaj sto metrov peš, ni mogoče na hitro videti in dojeti! Kot smo obveščeni, gradnja parkirišč po drugi strani rešuje zmedo ob cesti (domišljeno je bilo vse še za časa prejšnjega župana), a trajna mobilnost na tak način je vsaj sporna, če ne neumna! Kdor hoče na Jošta, bi lahko pustil avto kje v dolini, kajne? Kje? Na to pa očitno nihče ni želel poiskati odgovorov, ljudje od Stražišča do Javornika pa ne morejo verjeti, da je za ta parkirišča dovolj denarja, za marsikateri njihov problem oziroma njegovo rešitev ga pa ni....
