TOLE SMO PREJELI KOT MNENJE NAŠEGA BRALCA, KI OČITNO POZNA TAKO ZAKONODAJO KOT DRUGA PODROČJA IN ZATO GA OBJAVLJAMO Z OZNAKO "STROKOVNO":

Tragični dogodek v Predosljah odpira globoka pravna in tehnična vprašanja o sistemski odgovornosti upravljavca javne infrastrukture. Čisto birokratsko gledano poskuša Mestna občina Kranj svojo odgovornost zavrniti z ugotovitvijo medobčinske inšpekcije, da nizka jeklena odbojna ograja stoji na občinskem zemljišču in v celoti ustreza cestnim predpisom za avtomobile na kategorizirani vaški cesti, zemljišče tik za njo pa je v zasebni lasti. Ta argumentacija pa pravno povsem odpove v trenutku, ko v enačbo vstopi dejstvo, da ta odsek sredi strnjenega naselja predstavlja uradno določeno in razglašeno šolsko pot. Tukaj nastane resen medresorski kratki stik znotraj same občinske uprave, saj bi moral Urad za gospodarske dejavnosti in promet na podlagi podlag Urada za družbene dejavnosti ter preteklih nesreč na tej črni točki infrastrukturo prilagoditi najranljivejšim pešcem. Za pešce in otroke ob prepadih namreč klasična jeklena odbojna ograja višine okoli 75 centimetrov tehnično in zakonsko ne zadošča, saj ob izgubi ravnotežja deluje kot vzvod, ki človeka prekucne naprej v globino.

Ključni pisni dokaz, ki občini v celoti sesuje obrambo o domnevnem nezaznavanju nevarnosti, izhaja neposredno iz njenega lastnega uradnega Načrta varnih šolskih poti. V njem je občina črno na belem dokumentirala, da ulice v tem delu Predoselj niso urejene s pločniki in da prehodi niso označeni, otroke pa z uradnimi navodili dobesedno usmerja, naj hodijo po levi strani in čim bližje roba vozišča. Ker rob cestišča na tej točki sovpada z nevarnim robom kanjona Kokre, je občina uradno popisala tveganje in otroke usmerila neposredno ob prepad, ki pa ga je pustila tehnično nezavarovanega za pešce. Pred sodiščem se občina ne more izgovarjati na ocene zunanjih izvajalcev ali strokovnih skupin, saj je po Zakonu o cestah izključni upravljavec javnih površin in svoje javnopravne ter odškodninske odgovornosti do občanov ne more prenesti na tretje osebe. Vsaka presoja izvajalcev, ki bi zanikala nevarnost ob prepadu sredi naselja z več tisoč prebivalci, pomeni hudo strokovno napako, ki jo je občina s potrditvijo načrta prevzela nase.

Tehnične zahteve za takšna mesta so povsem nedvoumne. 73. člen Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah v povezavi z državnimi gradbenimi standardi TSC 02.210 izrecno določa, da morajo biti varovalne ograje za pešce na mestih, kjer obstaja nevarnost padca v globino, visoke najmanj 110 centimetrov, oblikovane pa morajo biti z navpičnimi polnili z razmakom do 12 centimetrov, kar fizično onemogoča plezanje in padce skozi reže. Smernice za šolske poti Javne agencije RS za varnost prometa, ki so strokovna nadgradnja Kriterijev za ugotavljanje ogroženosti, območja ob nezaščitenih brežinah in prepadih avtomatsko opredeljujejo kot odseke z visoko stopnjo ogroženosti, ki zahtevajo prednostno sanacijo. Če bi primer prišel pred sodišče v okviru odškodninske tožbe po 131. členu Obligacijskega zakonika, bi sodna praksa na podlagi teh kršitev skoraj zagotovo prisodila deljeno krivdo v razmerju 50-50 ali 40-60. Medtem ko bi oškodovanca nosila svoj del odgovornosti zaradi neprevidnega sedenja na ograji, bi večinski ali vsaj polovični delež krivde padel na občino, ker je ob najvišji pričakovani stopnji skrbnosti dobrega strokovnjaka na uradni šolski poti zavestno opustila izvedbo predpisanih varnostnih standardov za zaščito pešcev. Peticije in predlogi krajanov glede te konkretne lokacije le še dodatno potrjujejo, da gre na tu za globoko zakoreninjen sistemski problem javne varnosti.

  1. Primarni zakonski in podzakonski akt
  1. Strokovno-tehnični standard (TSC)
  1. Smernice za šolske poti (AVP)

ODGOVORNI ZA STANJE ŠOLSKIH POTI: ŽUPAN MATJAŽ RAKOVEC /PRVI Z LEVE/, PODŽUPANJA MANJA ZORKO/OBA SD/ IN ANDRAŽ JAKHEL, VODJA ODDELKA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI. Policijska preiskava dogodka poteka, mi pa smo prejeli odgovor na naša vprašanja o sporni ograji, ki je ključna pri okoliščinah nesreče:

ODGOVOR ŽUPANA =MO KRANJ IN NAŠA VPRAŠANJA

*ali drži, da mora biti ograja po občinskih predpisih ob šolski poti visoka 110 cm ali pa je višina ograje poljubna? /glej "zemljevid šolskih poti MO Kranj" kako visoka je ograja na mestu tragične nesreče v Predosljah in ali je ta ograja ob šolski poti? zakaj je (če je) ta ograja nižja od predpisane in kdo je odgovoren za šolske poti v MO Kranj ?

Odgovor Mestne občine Kranj

  • Gre za območje vaških ulic z omejitvijo hitrosti 30 km/h, kjer smernice za šolske poti dopuščajo tudi vodenje pešcev po vozišču, kadar ni pločnika, ob ustrezno umirjenem prometu in drugih prometnovarnostnih ukrepih. Smernice ne določajo, da bi morala biti na vseh takšnih odsekih obvezno nameščena varnostna ograja za pešce.

  • Na lokaciji je nameščena jeklena varnostna ograja. Na podlagi dosedanjih strokovnih pregledov ta odsek ni bil prepoznan kot posebej nevarna točka na šolski poti, ki bi zahtevala dodatne zaščitne ukrepe za pešce. Tudi načrt šolskih poti za Predoslje ta odsek obravnava kot del šolske poti z navodili za varnejšo hojo. *Mestna občina Kranj (Urad za gospodarske javne službe in promet) bo, ne glede na dosedanje presoje, ponovno preverila vse okoliščine na tej lokaciji in proučila možnosti za morebitne dodatne ukrepe za povečanje varnosti otrok in drugih pešcev.

    ZAKLJUČEK:

  • očitno bo MO Kranj ukrepala na spornem delu šolske poti

  • natančnega in jasnega odgovora o višini ograje nismo dobili, varnostna ograja pa ni potrebna

    se nadaljuje