1.lekcija: LUKI DONČIĆU
Kaj se je (s)kuhalo v Teksasu, ne vem. Vem pa, da je "pravi teksas" zdaj: nezamenljivi, najboljši ipd. gre. Prodali so ga, zamenjali kot jabolka za hruške. Brez emocij ali pa z njimi, vseeno. Doživel je lekcijo, ker so se ga - naveličali. Kljub perfekcionizmu, kljub vsemu kar zmore (o tem pač ni dvoma), niso milijarderji z "njegovim" Cubanom vred niti trepnili z očesom in že je - preteklost. Zdaj verjetno prvič sploh ve, kako je tam čez s športom, ki je samo in zgolj denar. Da je sam povzročil delček tega pa ni dvoma. Nikomur ne bi prišlo na misel, da bi sklenil tak posel, ki so ga spodbudili iz Dallasa, če bi bilo z njim in klubom vse v redu.
2.lekcija: SLOVENIJI
Delegacije so romale v Dallas, na državne stroške. Luka je bil vse. In seveda lastniki tudi: oni so prijatelji, a še bolj ljubijo dolar. Sloviti Spirit je okoli košarkarja naredil "strateški posel" promocie Slovenije ipd. In tam so se medili in cedili mnogi. Nič narobe: Luka je to vsekakor spodbudil in zaslužil. On je Slovenija v ZDA (bil). Kaj pa zdaj ? Ponovi vajo v LA? Ali pa se bomo morda kot država streznili in realno ocenili, kaj pomeni vezati vse na enega? Bomo dojeli, da tam vladajo drugačne zakonitosti kjer navijačem prodaš idola tako kot škatlico vžigalic na drug konec ZDA. Drznem si napisati: tam sem bil nekajkrat, zato me le malo stvari začudi....
3.lekcija: MEDIJEM
Ob vsej zaupnosti in domačnosti (spomnimo se samo reporterke znane televizije nedavno v Dallasu...kako nam je sadila rožice...) nihče od njegovih zaupnikov ni imel pojma o menjavi, ki je - to je treba priznati - osupnila košarkarski svet in vso Slovenijo. Slovenski "poznavalci", slovenski mediji (zlasti športni del) so danes zjutraj debelo pogledali kot vsi mi. Zdaj pa nova naloga: to simbolno klavrno menjavo olepšati, vzhičeno častiti, oboževati - kar naredi bog pod košem, je vse prav in dobro. Zdaj ni naredil nič, drugi so z njim. Le po kaj so hodili v Dallas na dnevni bazi, če so zdaj dojeli, da zakonitosti v ZDA delujejo drugače. Medijska polomija je seveda popolna.
4.lekcija: SLEPOTI
Ne, ne bom kot nepoznavalec udaril po košarkarju, ki je (bil) bog tam čez, da odomači javnosti ne pišem. A imam to srečo, da sem star novinar, ki vsaj skuša videti kaj več. Pred pričami sem večkrat zatrdil, da milijarderji niso slepi: vidijo "balkanske štose" igralca, ki se preprira s sodniki ipd. in kaže, da zmore vse - po vseh plateh. Že nekajkrat sem pisal o nesmislu "idolatrije" z nesporno svetovno znanim športnikom in zdaj se je to in šekaj potrdilo. V kralkjestvu slepih je enooki kralj, je star pregovor. Slepota, ki je v tem primeru "nalezljiva" (vse opravičilo slabovidnim), ni kaka telesna značilnost ali okvara ali bolezen: ta slepota je bila povzročena, zaželena, neodtakljiva. Tam čez pa nedotakljivih ni....Dokazano in danes tudi pokazano.
5.lekcija: JUTRI
Se bo prodani/zamenjani as pod koši kaj zamislil? Se je že? Se bo rodil "inat" in bo telesno bolje pripravljen in z obližem čez dolg jezik jutri na igrišču izkazal za največjo napako kluba kjer so se včeraj zaklinjali nanj kot smo se in se še mi v Sloveniji? Bomo videli: tole zdaj je največja preizkušnja značaja kakega slovenskega športnika z bremenom desetin, stotin milijonov. Bo zmogel? Bo zdržal in iz te zgodbe izšel zmagovalec? To pa je ugibanje, osebno si tega želim. Ker je vse z nacionalnim idolom dejansko šlo predaleč in v Dallasu so to hladnokrvno odrezali brez milosti in čustev. Jutri je tudi zanje nov dan, brez olepševanja: Dončiću so se odpovedali. Zakaj, njihova stvar. In denar. Pika.
ZAKLJUČEK (KI TO SPLOH NI):
"Zamenjani" Luka ni danes nič slabši mojster košarke kot je bil včeraj. Še manj bi si sam upal z mojih 160 in malo zraven centimetrov presojati kakovost ipd. igre človeka, ki je navdušil mnoge. Obenem pa sem še enkrat več ponosen na svoje novinarstvo, ker sem upal in znal opozoriti, da "ni vse zlato kar se sveti", ker je "slovenceljsko" čaščenje športnih bogov že doživljalo klofute (usoda znanih skakalcev ipd.) v obliki scenarijev, ki jih nihče ni pričakoval. Verjamem, da bom še ploskal mojstrovinam (četudi bodo doma v LA), nikdar pa ne bom za to, da se ves ta cirkus pri nas na tak način "prodaja": več zvem o ameriških ekipah v znanih športih kot o slovenskih....kot boba sem sit "kozličkov" in "kraljev" in ostalih klubov, ki resnično z nami nimajo nič....do onemoglosti sem zasičen z "novicami" o vedno enih in istih...In kočno: slabe volje sem ob spoznanju, kako me je čas povozil. Očitno drugi hočejo prav to, kar mene moti. Ameriški šport in zlasti NBA je en sam "biznis" in nič drugega. Ni izpadanja ali uvrščanja v ligo - če imaš denar, si zraven ! Ni pripadnosti kot jo poznamo v Evropi (četudi nosi s sabo tudi slabe stvari) ampak je samo "šou" kjer je tek ma pač nekaj, kar te nikoli ne pritegne tako kot nas v Evropi Planica, El clasico ipd. Nikomur ne oporekam, če ga to navdušuje: danes je dobil potrdilo kot ga Slovenija še ni doživela.
Če bi bil "bog športa", bi jutri dosegel, da bi naši mediji (posebej tisti, ki ga plačujem) v ospredje postabili naš šport, naše športnice in športnike, naša tekmovanja in šele potem "Dallas z okolico"! Zavedam se, da je to iluzija, a potem bi se manj čudili, zakaj nimamo novih smučark in smučarjev in še koga v športu.
Miran Šubic, navijač in občudovalec športnikov in športnic (a z mero dvoma....)