Prva liga še tretje leto (enkrat izpadli na igrišču, enkrat nas je hotel zbrisati trojček Zavrl&Čeferin&Zalar)! Zasluženo in logično, ker je Kranj model za "šparanje" že nekaj časa. Odločitve na igrišču so bile žal skozi sezono take, da smo trepetali do konca. Kadrovska križanka pozimi je pretila, da bomo izpadli zaradi sebe, ne drugih. Novi trener je jasno odgovoril staremu, kje škriplje - a še manjka odgovorov na temeljno vprašanje: kako naprej? Kdo vse bo poleg prvega strelca na tarči prestopov in koga lahko Kranj še uveljavi? Šujica, Peternel in še kdo so primeri uničevanja potenciala, ki ga imamo doma, v Kranju. Zdaj bo treba zavihati rokave in pokazati denarnico: v prestopnem roku pa lepe besede niso dovolj. Pa nič panike: zdaj je na vrsti malo slavja in veliko dela. In v dveh tekmah pokazati nogometnemu občinstvu, kaj Triglav še premore. Kajti šport je krut: eden pride, drugi gre, eden se vzpenja, drugi pada. Klub, ki si ga Kranj ne zasluži, je preživel še eno leto v prvi ligi in zdaj bi si zaslužili, da kaj od bogatega kolača, ki se deli po Kranju, dobi tudi šport. Košarka? Druga liga! Hokej? Smešna "jodlarska liga". Vaterpolo? Nezanimiv. Odbojka? Pohvale, a to je šport izven kroga najbolj zanimivih v Kranju. Rokomet? Ga nimamo. In kaj torej imamo??? Nogomet v prvi ligi: zasluži si priklon, pohvalo, priznanje. In dva, tri sponzorje iz domačih logov - da smo vsaj podobni drugim od Velenja do Kopra. Seveda pa ne ob odveč tudi malce razmisleka o tem, kdo še lahko kaj pomaga pri športi uveljavitvi. "Misija Nemogoče" lahko postane res nemogoča, če bo kadrovanje še naprej taka polomija in zato velja: vsi naj dajo glave skupaj, mi bomo kupili vstopnice in....Aja: predsednik pa bo moral na sodišču prej ali slej povedati, zakaj koga ne včlani v klub. Tudi to je žalostna plat kluba z več ko 90-letno tradicijo in ogledalo Kranja.