Kranjski Športni center ponuja res pravo doživetje: tribuno kjer se športniki /nogometaši ne smejo več preoblačiti. Ki je stara pol stoletja in ni protipotresno zgrajena. Tu je vsaka tekma doživetje, pozimi pa vsem teče /znotraj/ na glavo. Razen županu, ki še nikoli ni bil na tekmi...
V Celju je bil letos slovenski superpokal. Brez navijačev, ki so to bojkotirali?! Obračun po volji NZS, ki je tak "spektakel" pripravila. Za koga? Za dve moštvi ali za navijače, javnost, zabavo? Če imajo v Celju lep stadion, je bil dogodek prazen. Nesmiseln. Kako se lotijo superpokala v Nemčiji? Nora tekma, noro vzdušje, praznik. Pri nas? V nekem tretjem mestu, za neko formalnost, brez duše, brez ljudi. In potem pričakujemo tekmo s športi in njihovo organizacijo v tujini???
Praga, jutri. Superpokal Evrope. Doživetje. Če ima človek srečo in željo, da si ogleda finale SP, EP, Lige prvakov, če ga to zanima - obvezno naj obišče vsaj eno tako tekmo. Ostala mu bo v spominu za vse življenje. Ne le zaradi golov, zaradi spektakla. Zaradi doživetja. Kot opera v Veroni....
Kranjska tribuna= podrtija, slovenski superpokal=polomija. Se bomo kdaj česa naučili?