Tragična posledica povabila gledalcem, da je vstop prost: ne 450, 300 gledalcev na tribuni za odločilno tekmo nogometašev Triglava. Ne prvič, morda zadnjič? Odziv dokazuje, da si Kranj ne zasluži teh fantov, ki sicer dajejo vse od sebe, a je to malo. Premalo? Bomo videli v Novem mestu v nedeljo. Na tribuni Aleksander Radosavljević kot simbol generacije, ki je dosegla najaveč v slovenskem nogometu - a Kranj zaman čaka svojega Zahovića. Še ebkrat več pa se je na igrišču pokazala tragika novačenja igralcev, ki ne zmorejo prve lige, če ne zmorejo dvoboja in teka: ko je Vlado Šmit pač poklonil gol Celju in padel po tleh, ko je mladi Verbič zadel, smo se spomnili podobne tekme v Celju in podobnega scenarija. Spomin pa mora seči v lanski junij, ko je Triglav dopustil napačno in zgrešeno selekcijo, napačen in zgrešen odnos do igralcev, napačen in zgrešen prestopni rok - rezultat lahko zmaga proti Krki le omili, spremeni pa ne. V enem samem letu so odšli Boben, Đajić, Nukić, Stojnič, Pokorn, Bubanja, Sever, Stjepanović, Zolić, Kongnuy, Šiljeg - vsi bolj ali manj stalni člani prve postave ali ekipe 16 igralcev. Izginuli domači fantje, zopet najdeni in iskani domači fantje, breme na mladinskih plečih, nemogoča tavanja v zvezi s taktiko, izborom trenerjev in igralcev in strokovnega vodstva so žeblji v krsto Triglava. Igralci in trenerji so malo ali nič plačani ali pa jim dolgujejo, komunalni analitik in predsednik =beno pa zmore veliko, le samokritike je bolj malo. Logično: je kritike preveč! Treba je želeti nemogoče, upanje umira zadnje - to so fraze za čas do nedelje. Sramoten odziv gledalcev pa samo potrjuje, zakaj je Triglav edini prvoligaš, ki ga župan lastne občine pusti umreti brez politične pomoči....
Ne zaslužimo si!?
Kranjske položnice
