Tragična posledica povabila gledalcem, da je vstop prost: ne 450, 300 gledalcev na tribuni za odločilno tekmo nogometašev Triglava. Ne prvič, morda zadnjič? Odziv dokazuje, da si Kranj ne zasluži teh fantov, ki sicer dajejo vse od sebe, a je to malo. Premalo? Bomo videli v Novem mestu v nedeljo. Na tribuni Aleksander Radosavljević kot simbol generacije, ki je dosegla najaveč v slovenskem nogometu - a Kranj zaman čaka svojega Zahovića. Še ebkrat več pa se je na igrišču pokazala tragika novačenja igralcev, ki ne zmorejo prve lige, če ne zmorejo dvoboja in teka: ko je Vlado Šmit pač poklonil gol Celju in padel po tleh, ko je mladi Verbič zadel, smo se spomnili podobne tekme v Celju in podobnega scenarija. Spomin pa mora seči v lanski junij, ko je Triglav dopustil napačno in zgrešeno selekcijo, napačen in zgrešen odnos do igralcev, napačen in zgrešen prestopni rok - rezultat lahko zmaga proti Krki le omili, spremeni pa ne. V enem samem letu so odšli Boben, Đajić, Nukić, Stojnič, Pokorn, Bubanja, Sever, Stjepanović, Zolić, Kongnuy, Šiljeg - vsi bolj ali manj stalni člani prve postave ali ekipe 16 igralcev. Izginuli domači fantje, zopet najdeni in iskani domači fantje, breme na mladinskih plečih, nemogoča tavanja v zvezi s taktiko, izborom trenerjev in igralcev in strokovnega vodstva so žeblji v krsto Triglava. Igralci in trenerji so malo ali nič plačani ali pa jim dolgujejo, komunalni analitik in predsednik =beno pa zmore veliko, le samokritike je bolj malo. Logično: je kritike preveč! Treba je želeti nemogoče, upanje umira zadnje - to so fraze za čas do nedelje. Sramoten odziv gledalcev pa samo potrjuje, zakaj je Triglav edini prvoligaš, ki ga župan lastne občine pusti umreti brez politične pomoči....