Slovenski televiziji na misel ni prišlo, da bi prenašala edino tekmo, ki je imela tekmovalni naboj. Kamere so bile tam kjer se ni odločalo o ničemer. Medijski pokrovitelj Triglava v petek na športni strani o odločilni tekmi za obstanek v prvi ligi ni objavil niti ene vrstice. Predsednik Triglava se ni dal jasno videti navijačem v Novem mestu, verjetno je imela uprava svoj avtobus.
Te okoliščine navajam zato, da bi Triglavanom sporočil, da mi je hudo. Za klub, za njegovo prihodnost. Ko je občinska oblast 2011 odločila, da nismo vredni spodobnih pogojev, je bilo razvoja žal konec. Nogomet je od 2003 dalje v Kranju rasel: novo igrišče z umetno travo smo nadgradili s tribuno, ki je zdaj "glavna", uveljavili selekcijski sistem in nogometni center za mlade NOGA, dva igralca usmerili neposredno v AC Milan, na koncu na igrišču osvojili in zadržali prvoligaški status. Proračun kluba se je povečal 10kratno. Osvojeni naslovi pri mladih, zanimanje vseh klubov za naše igralce, prestopi v Maribor in Partizan so bili dejstvo. Ni nas priznalo okolje: marsikateri nogometni primitivček si je dajal duška z zmerljivkami, marsikateri nogometni delavec je nagajal, v Ljubljani pa nisem bil priljubljen, ker nisem lezel v rit nikoli nikomur. Epilog s politično in nogometno svinjarijo z licenco sem pojasnil: gre za temno zgodbo...toda vse to je zgodovina. Že od leta 2011 nisem več ne dežurni krivec, ne grobar nogometa, ne uničevalec drugih klubov, ne lopov, ki je vse pokradel, ne nesposobnež, ki ne zmore prve lige, ne...sem samo navijač.
Moralna in človeška padanja Triglava v zgodbe kjer se ni več dalo ločiti jasno "prav" in "narobe" med kot navijača skrbijo. Kajti tudi sam sem delal narobe, a se je to videlo, sprejelo, priznalo, dojelo in - popravilo. Kdor o tem dvomi naj še enkrat prebere zgornji del - brez dobrih odločitev in še boljšega dela vseh v klubu tega ne bi bilo. Danes je Triglav nesporno na športni prelomnici. Ali je tudi na klubski? Nikogar ne podim iz kluba, a sem prepričan, da je čas za nove ljudi. Ne, ne za stare - sam sem na vsa povabila odgovoril enako: vedno rad pomagam, a ne več v istih vlogah in istih zgodbah. Leta 2002 sem se vrnil v klub, ki je bil povsem uničen. Danes ni temu tako: je samo slabo voden, upravljan, usmerjen. To ni moja izmišljotina, to kažejo vsi kazalci, ki so pomembni za sliko nekega kluba. Dolgovi se večajo, koristoljubci pa počasi osvajajo pozicije za nemoteno vladanje. Rezultat? Viden. Jasen.
Kot Triglavan torej pišem Triglavanom eno samo sporočilo: naj nam ne bo vseeno!
Miran Šubic, Triglavan