Recimo, da nisem objektiven: preveč stvari, dogodkov, ljudi in razmišljanj poznam. Nekaj pa sem vedno sprejel: kritiko. Ne samo tisto jasno, argumentirano, tudi vso ostalo. Ponosen sem bil na grafite po Planini, ker sem vedel, da mi kritika daje prav. In vedno znova sem se soočal z njo: če smo prodali igralce, ni bilo prav. Če jih nismo, ni bilo prav. Če smo želeli v prvo ligo, ni bilo prav. Če...

Zdaj pa gledam in poslušam nedotakljive. Razumem, da komu miselni tok odpove, ko je zelo vesel in zelo žalosten. Taki so otroci - smejejo se ali pa jokajo. Da pa imamo v nogometu (in Triglavu) ljudi, ki kritike ne dojemajo, kaj šele sprejemajo, je tako ali tako jasno. Zato sem se prej vedno malo muzal, ko sem poslušal, kdo je koga krivo pogledal, kdo ni vstal ali sedel ali jedel ali se vozil ali gledal ali molčal ali govoril ali... tako, da bi ustrezalo tistemu, ki je imel oči vedno na hrbtu od samega strahu, kdo ga bo in kdaj spodnesel. Jasno je, da je odnos do kritike stvar inteligence in značaja. Obenem pa je prav tako jasno, da je v nogometu nekaj zanesljiva stalnica: kritika. In zdaj, pomislite, nekdo ob zmagi ekipe, ki je (žal) še vedno zadnja in ima (žal) vse negativne možne statistične kazalce, lahko reče, "da je bil deležen kritike"! V gorenjskem nogometu imamo Kim Il Sunga, zdaj smo dobili pa še enega nedotakljivega Kim Džong Ila. Katerega dejanja so božje stvarstvo in katerega besede so božje sporočilo!? O ti sveta preproščina, ti!

Pa sem malo pomislil, kdo je bil najboljši v Domžalah. Ali pa vsaj med najboljšimi. Sever? Ali morda fant, ki smo si ga izimislili pozimi "iz naftalina"!? In sem se spomnil, da Peternel, Pirc, Loboda, Zornik, Gaberšček, Košnik ipd. ne stanujejo več v Triglavu? Pa kaj bi lajnal zdaj jaz isto pesem: jaz sem doma skrbel za hektare njiv z gnojem, ki so ga metali vame - in sem še živ. Ker je življenje in z njim nogomet pač kaj drugega od zaljubljenosti vase in genija, ki ga nosiš v sebi. Včasih človek preprosto mora na tehtnico, da ugotovi, da je že tako težak, da se bo kmalu razpočil. Eni to potem razumejo, drugi pa - počijo....