Veržej, Kidričevo. Šenčur. To so kraji kjer se lahko smejejo kranjskima siamskima dvojčkoma, ki ju veže popokovina neuspehov in porazov. Mesto s 50 000 ljudmi ima to smolo, da blagovna znamka Triglav postaja posmeha vredna. Vsaj v moštvenih športih: košarka, vaterpolo, nogomet so blede sence nekdanjih časov. Nogometni klub je pred leti premagal v prijateljski tekmi Wolfsburg, se boril z Mariborom, prodajal igralce Milanu, Partizanu....mladi so bili strah in trepet slovenskih lig, danes pa ne more zmagati proti Veržeju, Šenčurju in je že peti v drugi ligi. Mnogi bodo rekli: pa koga to zanima? Kaj nas to briga? In ker so tako rekli že pred leti politiki in gospodarstveniki, imamo kar imamo. =beno predsednik+Repetetrener (oklican še za športnega direktorja, o ti preproščina ti...) sta siamska dvojčka, ki vladata brez omejitev in brez sramu. Če bi ju bilo malo sram, bi priznala odgovornost za pajčevino v blagajni in dolgove, zgrešeno selekcijo in odhode igralcev in trenerjev in - neuspehe. Dvakrat sta izpadla iz prve lige, zdaj v drugi ligi sadovi dela kažejo vse. Kranj si je desetletje prizadeval za prvoligaški nogomet, da bi ob izpadu iz lige doživel nekaj najhujšega: v roke so nogometno igračo dobili povprečneži vseh vrst, klubska taktika in politika je na ravni bifeja, porazi pa razgaljajo strahotno kadrovsko sliko. Lige še ni konec, a noben rezultat ne more skriti dejstva, da Triglav na tekme potuje s kadeti in odsluženimi veterani - potem, ko je strokovni štab uspel v nekaj letih uničiti tisto, po čemur je bil Triglav znan: lastne igralce s kakovostjo! Siamska dvojčka pa drug drugemu krijeta hrbet, sprijela sta se v celoto, ki nas lahko le žalosti. Kranjski šport dobiva še eno žalostno zgodbo...
