V Zavrču se je Triglavu zgodila največja nesreča, a tudi največja sreča. Novi drugoligaš nas je pošteno in zasluženo premagal v tekmi za obstanek (na igrišču so bili takrat Andjelkovič, Mertelj, Robnik, Marčeta in še kakšen znan igralec, a ni šlo). Potem so lastnika kluba razjezili pohlepni igralci in je klub preselil v najnižjo ligo. Potem se je razjezil in zdaj so v - drugi ligi!

Tam, na meji s Hrvaško, dobesedno "nikjer" (brez slabšalnega pomena) imajo zdaj na čudovitem malem stadionu tudi luči. V vasi Zavrč. Sredi okoliških vasi. Lastnik kluba je dejansko človek, ki nogomet razume in neprestano dela. Zato ima Zavrč v drugi ligi reflektorje. Čestitam. In dodajam, da sem bil v nogometu najbolj nesrečen po porazu, ki je vodil v tretjo ligo in skoraj najbolj srečen, ko nam tja ni bilo treba oditi. Zavrča nisem pozabil nikdar!

Kranjska oligarhija na oblasti nima za reflektorje. Danes. Prej ni imela za radiatorje v slačilnicah in ogrevane kopalnice. Bil je socializem in potem kapitalizem, a župani niso nikdar niti pomislili, da imajo sredi Kranja sramoto. Ki je še danes tu. Če ne bi bilo Igorja Velova, bi niti druge lige ne mogli več igrati. Njegova oblast je prenovila vsaj "hribček" v zasilno domovanje kluba, starega 90 let. In kaj je naredila sedanja oblast? Pokopala je izboljšanje pogojev za dolga leta. Zdaj iščejo rešitev v tem, da ne bo naložb v EP v košarki. Morda jim uspe. Ampak dejstev ne bodo spremenili: so grobarji športa kot so bile mnoge prejšnje oblasti. V Zavrču reflektorji, pri nas sveče.

Natančno pred letom dni je Mohor Bogataj Aleksandru Čeferinu obljubil vse, da bo EP do 17 let tudi v Kranju. Naredil ni nič. Zlagal se je, obljubljal na pamet, brez vedenja in znanja. Ne prvič. V drugi ligi bodo kmalu lahko igrali vsi pod žarometi: imajo jih na Dobu, v Šenčurju, v Zavrču, Lendavi, Celju. In v prvi ligi razen Mure in Triglava vsi (razen Aluminija)! S kom se torej primerja Kranj? Podgane v kopalnicah kot protiutež vasi Zavrč, na robu Slovenije.

Ker je predsednik Triglava član vladajoče koalicije v mestni oblsati, me ni strah, da bo še dolgo tako.