Sem bil na treningu Triglava. V njegovem in našem in mojem dresu se je podil igralec, ki je namesto na kvalifikacijsko tekmo za prvoligaški status, odšel na dopust (razlogi so povsem brezpredmetni)! To sta gledala odgovorna za dogodke z Doba, trener in športni direktor!?

Sem prebral, da je Nafta izginila (stečaj, zadnja liga, nov klub). V Muri se kaj podobnega lahko zgodi. V Dravi se je že, v Primorju tudi. Ostali so trije prazni prvoligaški stadioni. Kje je naslednji? Agonija nekega dolgoletnega odnosa do nogometa in v nogometu je na dlani.

Triglavov propad je moralne narave. Iskreno občudujem vse soigralce, ki to gledajo in so se podili za žogo in Dobljani kot tisti, ki je užival dopust. Iskreno občudujem vse v Triglavu, ki so tak način sprejeli in z njim živijo. Jasno je, da je slutnja razkroja na dlani: ko se taki pojavi dogajajo, je znak brezvladja in vladavine interesov na dlani. Bilo me je sram za fante, ki verjamejo v Triglav in nogomet. Ki jih leta in leta pitajo z drugimi vrednotami kot smo jo doživeli v Dobu. Lahko igraš ligo prvakov, nobena slava in noben denar ne prekrijeta sramotne izdaje. Ta je simbol kluba danes in tukaj, žal. Tega jim ne privoščim, še manj terjam kake ukrepe, izključevanja, kazni - bognedaj! Če tega niso zmogli sami, je slutnja moralnega razkroja postala oprijemljiva. Kot že zapisano: se je in se in se bo poznalo na igrišču in ob njem. Seveda pa nekdo za slavo ali evre ali karkoli stori vse, nekdo drug postavi ločnico. Vsem vse dobro in dober tek vsem v klubu in okoli njega, ki so to pojedli....

Zakaj ta zapis ob polomijah v Prekmurju in še kje? Zato, ker tudi v največji stiski čast ostane. Vera v lastne ideale in načela ostane. In v stiski je potem lažje, ker se imaš česa oprijeti, v kaj verjeti in za kaj in koga delati. Če bi lahko, bi na tekmah na blagajni zaprosil: prosim, da od moje vstopnine niti centa ne gre tistim, ki so nas - navijače vseh sort in vrst - nalagali in izdali v Dobu. Žal se to ne da storiti, a ko bom plačal vstopnico, bom vsaj zase upal, da se bo to nekoč zgodilo.

Nafta in Drava in Primorje so propadli prvoligaši. V treh letih, trije klubi. Ne v drugo, v zadnjo ligo. Ne vem, če je njihovemu propadu bil predhodnik notranji razkroj. Za Triglav pa me je iskreno sram in strah: v njem so ljudje, ki bi jim lahko rekli "ovce". Žaljivka? Nedvomno: ovčke vsaj zablejajo, tukaj pa je na sporedu tišina. Tudi tistih, ki so znali še nedolgo nazaj govoriti o diktaturi ali samovolji ali... No, ja: da ne bom preveč oseben. Zato samo stotisoč prvič in vedno znova: s tem nimam nič!