V nogometu sem vedno videl priložnost za - spremembe. Zato sem toliko bolj nesrečen, če jih ni. Če ob vsem, kar se dogaja, zamahneš z roko in rečeš: "To sem pa že videl!" In zato je Triglavova prvoligaška zgodba ujeta v ene in iste danosti, v en in ist kalup. Kajti osnovno in najbolj pomembno spoznanje, je tragično povezano s kadrovanjem in treniranjem. To, kar so naredili z Burgarjem, je ena skrajnost - druga pa je nesposobnost napredovanja. Kot ekipe, kot posameznikov. Preprosto je žalostno, da proti nam igrajo mladci, ki odločajo tekme in napredujejo, naši pa se izgubljajo vse bolj pogosto. Ne, prva liga ni "šolska liga", a za to gre: skozi proces dela s svojimi igralci moraš vedeti, kaj imaš in kaj lahko pričakuješ. Zdaj pa je položaj zopet podoben jeseni 2011, ko smo tonili na dno. Prezgodaj je za primerjave, a zabiti en gol v petih tekmah je res premalo. Obenem pa smo doma proti Domžalam zopet šteli priložnosti (kot v Celju za domače...) za goste! Pa ne, da bi kritizirali zaradi kritike - gre pač za okvir, ki ga ni lahko preseči. Kako ustvariti napredek pri igralcu in ekipi? Kaj storiti?
Odgovore bi morala poznati stroka, videti pa bi se morali na igrišču. Tu je vsa modrost, a ponavljati eno in isto iz meseca v mesec in iz sezone v sezono je hudo breme. Ker enostavno ne zmoremo napredka. Ta pa se pozna v ravnanju igralcev kot posameznikov in s tem tudi moštva. Kaj smo videli novega? Kdo je napredoval? Koga smo uveljavili? Kaj hočemo in kaj zmoremo? Trdim, da bi bil ob pravem razvoju marsikak gorenjski fant zanimiv za trg in uveljavljen pri nas. Pa se nam to ne dogaja, ker postajamo - in to je res najhuje - nezanimivi. Nogometno prazni.
Ne morem si kaj, da ne zapišem ponovno: pozdravlja vas Bugi iz dežele cvička! Pa ne, da bi bil zdaj igralec, ki je odšel, alibi za vsako kritiko. Krog se bo sklenil šele, ko se vrne "Španec", ki je odsoten tako ali drugače od kvalifikacij sem.....