Trma spodbuja v ljudeh najboljše: ko jih je slišal v slačilnici, je vzel taksi do Zarice - pa je že nazaj. Tako vsaj trdijo dobro poučeni in seveda verjamemo. Blaž Šujica je (zopet) Triglavan, ha ha ha. In Trma je zaslužna za to, ker smo pravi navijači = pomagamo, ko novi as vpije na napadalca in tako dalje. Kranjsko poletje sicer žal senzacij ne prispeva veliko - na olimpijske igre bo odšlo le malo Kranjčanov oziroma nihče v športih kjer smo nekoč slavili velike uspehe. Značilnost športa v gorenjski metropoli je v tem, da zaradi dobrih pogojev privabimo mladino od drugo (skoki, plavanje), a je vse manj Kranjčank in Kranjčanov, ki osupnejo športni svet. Kaj bi dali za še kakega asa v atletiki in kaj bi dali, da se vrnejo dobri časi vaterpola ... Tako pa imamo malo veselja vsaj z nogometom, ki ostaja poletni šport = kranjski derbi (Kransiko) bo prvi vikend v avgustu in takrat bomo končno vedeli, kdo za koga igra. Do takrat pa: taksisti služijo, mi se zabavamo, poletje je vroče in žoga okrogla. Mimogrede: eden tistih, ki ne pozabi na svoje okolje je Siniša Anđelković. Otrok Planine je zdaj že dolgoletni stanovalec Palerma in standardni igralec Serie A. Ni po Katančevem okusu, a o tem ima vsak svoje mnenje. Zato pa rad pride tudi med mlade nogometaše (Slovenija kamp) in njegov sinko tudi že brcne žogo. Sini (kot mu pravijo) je eden tistih skromnih in pridnih, ki so vse dosegli s trudom in voljo in poštenostjo. Kariera od Triglava preko Maribora do Palerma je dokaz, kako šport nagradi tiste, ki žrtvujejo veliko za svoj uspeh. Bomo imeli v prihodnje še take športnike? Vprašanje je na mestu...
