Če-ji nas v življenju vedno opominjajo. Če nečesa ne storimo ali če kaj (dobrega, slabega) storimo. Anže Lanišek je danes vsemu svetu in zlasti Poljakom pokazal, da so na tem svetu stvari, ki so bolj pomembne od rekordov (bolano tiščanje do onemoglosti za planiški rekord je žal druga plat te medalje) in točk in kolajn in globusov in...
Naš skakalec je vsem povedal, da se zaveda, da mu je pomagal na stopniške v skupnem seštevku tisti, ki ga zadnje tedne ni bilo, ker je ob soprogi, ki ga potrebuje. Svet športa pa ob vsem pehanju za denarjem in rekordi potrebuje geste, ki jo je sposoben Anže Lanišek, slovenski športnik. Javno je poudaril faktor, ki mu ga ne bi bilo treba obešati ne veliki zvon: ker je nekdo manjkal, je bilo njemu lažje do uspeha. Marsikdo drug bi rekel: "jeb...a, tako je...kaj moremo....danes ni tebe, jutri mene...štejejo rezultati". In bi tudi imel prav, ker tako dejansko je.
Smučarski koki so šport peščice držav in res ne velikega števila športnikov. So pa del slovenske športne tradicije in zgodovine in stvarnosti. Dokler bodo na smučeh leteli taki fantje, tudi prihodnosti. Ker je ta zasnovana s takimi gestami, s takim odnosom, s takim občutkom za realnost.
ANŽE LANIŠEK SI JE ZASLUŽIL POVSEM ŠPORTNO TRETJE MESTO V SEŠTEVKU SVETOVNEGA POKALA. A JE DEJANSKO ZMAGOVALEC. PRESEGEL JE SEBE, SVOJ EGO, SVOJA PRIZADEVANJA. ENOSTAVNO JE POKAZAL, DA JE VEDNO IN POVSOD NAJPREJ V OSPREDJU ČLOVEK, ŠELE POTEM ŠPORTNIK, POLITIK, NOVINAR, ČE HOČETE.
Spoštovanje, gospod Anže. Vaša gosposka drža je vaš športni uspeh dvignila na raven, ki je večina med nami nikdar ne doseže: gre za veliko zmago nad samim seboj.....
To je zgled za vse mlade, bili športniki ali ne. To je pot, ki vodi k rekordom v človečnosti in človeškosti.