Novega selektorja slovenske nogometne reprezentance Boštjana Cesarja smo napovedali /in to objavili/ 14.janurja, skoraj pred tednom dni. Naš vir se je izkazal kot verodostojen, Trma je prehitela vse medije in dan po naši objavi so se zgnaili tisti, ki (ni)so brali, kaj sporočamo o eni najbolj zanimivih vlog v slovenskem športu. Nič zato, naše "prvenstvo" je za nas samo dvig samozavesti. Pri tem smo najavili dva "izdelka" kranjskega nogometa kot pomembna sodelavca novega selektorja. To sta Bojan Jokić in Aleksander Radosavljević, oba z bogato mednarodno igralsko potjo.

A formalna potrditev nogometne vlade danes na Brdu je samo epilog procesa kjer je treba všteti res široko nogometno in športno javnost. Znano je reklo, "da se na fuzbal, politiko ...vsi spoznamo" in da je sleherni navijač obenem tudi selektor s svojo vizijo. To je del nogometne folklore tukaj in Evropi in svetu. Zato je vloga selektorja pomembna in marsikdaj odraža stanje v tem športu. Se spomnite karizme in rezultatov Srečka Katanca kot enega najbolj zanimivih selektorjev od osamosvojitve do zdaj. "Vojskovodja slovenske nogometne osamosvojitve" je oznaka, ki sem jo zapisal v svoji knjigi Slovenija je šla naprej (izšla pred 15 leti...). Matjaž Kek je dosegel leta 2024 nekaj, kar ni uspelo še nikomur pred njim: Slovenijo je iz ene od skupin EP v Nemčiji popeljal stopnjko više - brez poraza v skupini kjer smo se merili z Dansko, Anglijo, Srbijo. Mejnik, nesporno.

Dileme o tem kdo naj bo in kakšen naj bo selektor so stare kot nogomet. Nekaj je bistvenega: v klubih se predvsem trenira, v reprezentanci pa vodi igralce. Kdor to zmore. je lahko uspešen in zdaj to čaka tistega, ki je po leti in še čem zelo blizu mnogim igralcem, ki mu tlakujejo pot do (ne)uspeha. To pa je tudi posebnost selektorskega dela: izbrati prave in jih pravilno voditi kjer je mnogo okoliščin in faktorjev: od komunikacije z njimi do sposobnosti prepričevanja. In to ne velja le za Slovenijo in našo reprezentanco.

Cesar je torej na prestolu in prva ob njem naj bi bila Kranjčana. Kot navijač bi slehernemu selektorju vedno želel uspeha. Kot nekdanji funkcionar v klubu in NZS pa ne morem brez opozorila, ki se mi zdi pomembno: reprezentanca je znala na mnogo načinov deljeni slovenski narod povezati v celoto pripadnih državnemu grbu in dresu. Tanka je črta med navdušenjem in razočaranjem - a nekaj lahko pretehta: urejeni in čisti odnosi znotraj elitne skupine nogometašev in sposobnost selektorja, da iz njih prikliče najboljše lastnosti in sposobnosti. Če bo to zmogel, bomo navijači zadovoljni....to pa je najtežje doseči, kajne?

Ponosen sem, da sem kot novinar napovedal odločitev. Kot navijač pa bom zadovoljen šele, ko bom na igrišču videl, da zmoremo, znamo in si upamo.

Miran Šubic, navijač Slovenije v vseh športih, vedno in povsod....