Je že res, da v dvorani nekdanjega Kina Center ni bilo veliko ljudi, a Razredni sovražnik te enostavno prisili, da rečeš: "Slovenski film, moj film!" Posebej, če si obiskoval kranjsko Gimnazijo - dogodki iz filma so se sicer zgodili v Novem Mestu! Kako blizu je že videz šole kjer se film dogaja, da o vsem ostalem ne pišem - gre za močan, dobro narejen in zlasti pretresljiv film kjer nam nihče ne prodaja neke absolutne resnice, še manj končne sodbe. Ja, Kranj in njegova Gimnazija (zdaj ima konkurenco) skrivata mnoge podobne like in usode. Ne vem, če so v tej šoli poslali dijake v kino, ne vem, če so odšli profesorji, a bi morali. Film je namreč več kot neko kulturno doživetje, več kot neka zgodba = neprizanesljivo spomni na vse, kar se in se je okoli nas dogajalo. Oglejte si ga! Ko pa smo že pri spominih: kdo je bila sestra Vinetouja? Kdor tega ne ve, mora v Škofjo Loko na razstavo in filme o Vinetouju. To je bil naš Nintendo, Super Mario, Play Station - zdaj pa v spomin na junake razstava in filmi o Vinetouju (posneli so jih na Hrvaškem...). Za premik v spomine torej dve priložnosti zelo blizu. In ja: Nšo či = Lepi dan, sestra Vinetouja...Da se ve!
