Bil je kranjski slikar. Tako ga lahko opišemo, ker je živel in ustvarjal tu, v našem mestu. Seveda je svoje delo dal na ogled marsikje, a z značilno pojavo in svojim vztrajanjem v umetnosti, je bil kranjski, naš. Zdaj je odšel eden tistih slikarjev, ki si jih nekoč srečal v mestu, ki je nate naredil vtis, ki je bil zaščitni znak okolja kjer so se mu porajale zamisli in kje so njegovi gibi čopiča pomenili slo po ustvarjanju. Hernik Marchel je odšel kot pred njim Vinko Tušek in podobni, ki so našem likovnem društvu in predvsem slikarskem življenju tako zelo naši. Morda se premalokrat zavemo tega. Ko odidejo, ostanejo slike. In spomini. In njihov Kranj. Naj počiva v miru.
