Voščilo? Pesem? Karkoli drugega? VESELI SMO, KO NA TRMI LAHKO OBJAVIMO...IN VAS POZIVAMO, DA NAM POŠLJETE KAKO VAŠO MISEL, PRISPEVEK...ANONIMNO ALI NE, VSEENO!
Le tiha, drobna in skromna želja tiči v meni. Želja po času, ki še ima čas. Ki se mu je nekoč splačalo za hip ustaviti. In spočiti dušo Kosovelovega izčrpanega evropskega človeka, ki drvi proti propadu ...
Saj nekoč smo znali vložiti v kolektiven odnos tudi kadar se nam ni hipno splačalo. In ko je empatija do slehernika vsaj prek zlatega pravila etike še nadigrala nenasitno pridobitniško zavest ...
Zna biti naivno in zarjavelo. A tudi preveč mene, da bi za nekaj srebrnikov zatajil še tisto malo, kar je v nas ostalo od človeka.
Zna biti nevarno, ko me boste spet in spet našli na barikadah mladosti. Vseeno je ali med dijaki v koronskem Mariboru ali med dijaki in študenti v Beogradu. Vseeno je ali nas in našo zavest budijo s kulturnim molkom ali nam odpirajo oči sramotne vseenosti.
Morda res ne poznajo vseh zakonov o razdalji. Vedo pa mnogo več kot mi - o bližini. Med ljudmi in med srci.
Morda res ne znajo graditi meja, vedo pa, da so doma lahko tam, kjer so čiste reke in vitke smreke.
Tam, dragi prijatelji, bom vedno vesel vaše bližine.
Vaš Marko