Imel sem srečo, da sem ga poznal. Čutil sem, da moram kaj zapisati o njem že leta 2013. Danes pišem o nečem, česar nikdar ne bi želel - o njegovem odhodu za vedno. Ker je bil Nejč pač mesto. Nejč je bil Kranj. Njegova vsebina, njegova značilnost. Kot še mnogi drugi, ki so odšli. Kranj ostaja, tako pač je. A je brez njega in še koga drugačen. Ne bom zapisal slabši, morda le - bolj prazen in siv. Utrip umetnika, ki je vse življenje zapisal svojim iskanjem je bil utrip mesta, ki je Prešernovo. Z njim je bilo tudi prešerno. Hvala za tovja iskanja, Nejč. In za srečanja, bežna in vsakdanja. In za vse, kar si nam zapustil. Meni občutek, da je Kranj živ, ker sem tebe sreč(ev)al....Saj te bom še. Drugje, drugače - upam....Počivaj v miru, ker te je vedno gnal nemir.
Miran Šubic
