Obstaja nek časopis v nekem mestu, ki je središče neke pokrajine in časopis naj bi bil njen - glas(nik). Morda tudi je, zakaj ne? Je pa res, da ta časopis izhaja tako poredko, da so obsojeni na hlastanje za "Nekaterimi". To smo pa mi, ki sproti zaznavamo in pišemo. In naš ...ic ni isti ...ic kot je avtor zgornjega prispevka. KJER SMO NEKATERI SEVEDA TRMA. IN KJER NAJ BI OBČINA PRIDOBILA STAVBNO PRAVICO - PA JE (ŠE) NI IN TAKO CELOTEN PROJEKT POTEKA - KOT PIŠEMO - NEKATERI NA CERKVENI ZEMLJI ZA JAVEN, DAVKOPLAČEVALSKI DENAR....Tako vsaj nam pišejo, kajpak, z občine...
Radi vidimo, če nas prepisujejo. Ker - kaj bi lagali - tudi mi kaj od koga prepišemo, si sposodimo. Ko pa nas začenja prepisovati medij, ki je glas(nik) tega okolja, smo posebej počaščeni in pozorni. KER NI VSAK GLAS TRMA IN VSAK ŠUBIC ŠUBIC....K sreči!