O medijski mlakuži kjer so vloge razdeljene in kjer se prej ali slej veliko začne in konča na osebni ravni, sem že velikokrat pisal. Kot nam je znano, so (najmanj) tile slovenski mediji prejeli našo zgodbo že 19.1.2026 in so jo prezrli, se delali gluhe in slepe - razlogi nam niso jasni, a jih spoštujemo: NIHČE NI DOLŽAN POVZETI OBJAVE NEKEGA LOKALNEGA MEDIJA, KAJNE? DANES NAS NADOMEŠČAJO Z ESPN /SVETOVNI VELIKAN MEDIJSKEGA PROSTORA/ IN PONAVLJAJO SKORAJ DVA MESECA ZA NAMI...
Takole brez slepomišenja pa delujejo Hrvati. Bolje zapisano: osrednji portal, osrednji časopis. Oni pač nimajo nič s tole našo provincialno miselnostjo, POŠTENO SO NAS IMENOVALI KOT VIR ZGODBE IZ KRANJSKE PORODNIŠNICE! Hvala? Ni treba: to je profesionalna drža profesionalnega medija. ki ga /to pa priznam/ prebiram vsak dan. A to je moj izbor osebne narave, NJIHOVA OMEMBA VIRA PA ZGLED POŠTENJA, KI TUDI MED NOVINARJI (ZLASTI PRI NAS) ŽAL PREPOGOSTO IZGUBLJA PROTI BOLJ ALI MANJ VASE ZALJUBLJENIM VELIČINAM, KI SI LASTIJO "EKSKLUZIVE"...
ps
Razganje med od ponosa, da sem pri 68 letih sposoben neko zgodbo odkriti in jo objaviti po vseh standardih našega poklica. Mimogrede: tistemu, ki mi je sredi Kranja ob kavici to namignil pa dolgujem vsaj - kavico...
Miran Šubic, ki sem se zaposllil kot /profesionalni novinar/ 1.aprila leta 1981....ali pred - saj še sam ne verjamem - 45 leti. Tale zgodba mi potrjuje, da sem izbral prav.
