Trma je preživela marsikaj: ni bilo vedno lahko! April 2013: podtaknjen ogenj in intervencija gasilcev ter v isti noči grožnja, ki jo objavljamo prvič! Ni prijetno, ker je ogrožena družina, najbližji. In odziv? Novinarsko društvo, ki danes na vsako spletno objavo zna reagirati, je molčalo. Niti vprašanja, niti pošte, klica. Izstopil sem takoj. Ker nisem nikdar iz tega koval nobenega kapitala, je vse ostalo nekako "skrito". Vsa čast (bivšemu) podjetju za korektnost in to je vse. Nekoč me je eden od tistih, o katerih sem pisal, vprašal: "Ali misliš, da sem jaz zažgal!?" Drugače pa sem seveda zdržal tudi to. In zato je seveda tak hud preizkus v življenju tudi pomislek: daj se malo skrij zdaj...daj pusti to pri miru...Ipd. Pa seveda potem človek poskrbi za osebno varovanje kar najbolje! Da o tem, da je požigalca odkrila naša Kala, ne pišem. Zato je seveda Trma doživela preizkušnje, ki jih večina novinarjev niti v sanjah ne more....ker je lepo saditi rožice sem ter tja, kajne? Pa temeljna razlaga tudi ostane: ljudje se rodimo z nekimi lastnostmi...jaz sem jezičen, tepe me jezik....jaz sem trmast in ne nastavim nikdar še drugega lica....s tem je treba živeti in - trpeti! Trma je zato preživela in bo še živela. Ker jo jemljem kot svoje breme in radost: nihče ni obremenjen z njo, ker bremen ni - morda spijem kako kavico manj in plačam stroške Trme. Vse ostalo je zadovoljstvo. Zato bo 1.4. pač svojevrsten DAN TRME, ker bomo blizu 12 000 000 klikom in ker bo to eden mejnikov trmarjenja!
