Kranj bo letos prenovil svoje staro mestno jedro do konca. Poštna ulica in še nekaj dodatkov bo skupaj zaokrožilo 6 000 000 (šest milijonov) vredno naložbo kjer EU prispeva 85 odstotkov! Bravo! Res je sicer vse skupaj začela prejšnja oblast in Mohorjeva le dokončuje že zastavljeno, a ne prejšnja, ne sedanja, ne nobena do zdaj ni spremenila drugega dejstva.
Vzporedno z milijoni (še štiri lahko dodamo s projektom prenove Kisselsteina, stolpov) se namreč širi epidemija bega iz mesta in zapiranja lokalov. Zlasti trgovskih in podjetniških. Magnet nakupovalnih središč na obrobju je prehud, mesto pa doživlja neverjeten razplet: vse lepše je, vse bolj urejeno, vse bolj prenovljeno in vse bolj prazno!
Promet s parkiranje tako ali drugače, prireditve tako ali drugače - svoje je dodala splošna kriza in danes je Kranj mesto duhov kamor Evropa in mi vlagamo težke milijone. Gostinci in trgovci, vsi bežijo. Čast tistim, ki ostanejo in vztrajajo. Se spomnite nekdanje Savnikove blagovnice? Pa Planike in Peka in Mure in mestne slaščičarne? Kje je že to! Prazne izložbe, lističi z opozorili "prodamo" ali "oddamo" - to je kranjska stalnica.
Mestna oblast bi si tu lahko umila roke: saj smo marsikaj naredili! Resnično - vsak župan je skušal kaj novega zgraditi ali prenoviti, izplen pa je pičel in ne opravičuje najav, obljub, projektov. Preprosto je mestno jedro spoemnik samemu sebi! Pa je resnično lepa razgledna ploščad na Pungertu in končno imamo letno gledališče in mesto je dobilo nastavke preživetja. Kje je potem ključni problem? V ljudeh, ki v mesto ne pridejo, razen ob izjemnih dogodkih. To pa preprosto pomeni, da nima življenja. Če odmislim res tragično tržnico, vedno nove zagate s parkiranjem, mestu nič ne manjka. Gledališče, muzej, razgledi, kranjski rovi ipd. itd. - imamo kaj pokazati.
Le ljudi preprosto ni. In tu bo treba ukrepati.