Policija, tožilci, sodnija - tako gre scenosled ugotavljanja, zakaj je naš župan poskrbel za nakazilo 600 000 evrov na račun človeka s katerim vsak dan sedi v pisarni, ker mu je sestavljal vladajočo koalicijo in mu svetuje pri vodenju Kranja. Odvetnika plačujemo v povprečju po 8 000 evrov mesečno, do zdaj smo ga plačali 237 000 evrov! In še 620 000 na njegov posebni račun, seveda. Ampak tisto je pač poravnava, ki je bila narejena tako, da so najprej od "posla" izločili občinske uradnike, nato pridobili (čez soboto in nedeljo) pravno mnenje, da se je poravnati dobro in to takoj. In vse se je zgodilo v naglici, ki je za občino vsaj nenavadna. Pa pustimo sodne mline mleti svojo pot, zagotovo bo prej konec mandata župana Mohorja kot bo župan Mohor doživel morebitni prihod v sodno dvorano na zatožno klop. Zdaj pa že hodi na sodišče in pojasnjuje, kako dobro je poskrbel za ... no, občino, no ...
Farsa je vedno taka, da se človek grenko zasmeje. Ko smo za knjižnico dali še milijon in pol nismo vedeli, da obrtniki po letu in pol ne bodo plačani. Plačan pa je bil partner, podjetje, ki zdaj s podizvajalci nima nič - je pa tudi zanje prejelo denar!?
Pred leti je Mohor Bogataj svojo zgodbo župana posebne vrste začel tako, da je spremenil pogoje dražbe za prodajo občinskih lokalov. Kot po naključju tako, da bi jih v paketu lahko kupil človek s katerim sta potovala v eksotične kraje na dopust. Razplet? Mohorja so "popravili" tisti, ki so ga prej izvolili in kasneje so na dan prišle nove in nove podobne zanimive zgodbe: od plinskega omrežja do knjižnice...
Kaj pri tem občuti občan? Navaden občan. Tisti, ki mu oblast ponavlja, da za vrtce ni, da za novo tribuno ni, da za njegovo cesto ni, da za ....? Ne vemo. Vemo pa, kdo se je basal z mesom na naš račun in kdo nazdravlja z viskijem tisti raji, ki je neumna. Ja, mi smo neumni. Ker ne znamo, zmoremo, upamo delati tako kot "nedotakljivi". Zato nas vse to početje, vsi ti milijoni, ki gredo iz naših žepov že zabavajo in grdo veliko stanejo.