Svetniki, ki se nažirajo (četudi papirnato) s kilogrami biftka. Mesto, ki v treh letih ne zmore niti ene nove naložbe. Oblastniki, ki polnijo žepe sebi s službicami in položaji in ugodnostmi in pogodbami. Kranj leta 2013.
Predsednik države zbira okoli sebe intelektualce, mislece, gospodarstvenike, da bi Slovenija 2030 bila drugačna. Kranj 2030 je v tej luči resnično vprašljiv. Popolna odsotnost intelektualcev na naši sceni, propad nekoč cvetočih podjetij, civilna družba v popolnem razsulu - to je žal naše mesto v perspektivi prihodnosti. Ni osebnosti, ni razvojnega potenciala, prevladuje plenilska logika. Mesto, ki je nekoč tudi v precej večji državi odstopalo in izstopalo pada na raven spalne enote prestolnice.
Kdo bo torej zbral ljudi, da bi spregovorili o Kranju 2013 in Kranju 2030? Beg iz politike je jasen: nihče se z njo v tej poplavi oportunizma, pritmitivizma noče ukvarjati. Če pa se, potem to počne z jasno tarčo, ki se ji reče mestna blagajna. Izplen je različen: enemu zgolj službica, drugemu mrliške vežice v njegovi krajevni skupnosti, tretjemu tisoči evrov v žev in tako dalje in tako naprej, do onemoglosti.
Kje je tu mladina? Na tednu mladih, ki je pač postal prireditev za majski žur in veselje in zabavo? In kje je tista mladina, ki razmišlja? Ki je bila še v socializmu mnogokrat tudi gonilna sila novih idej v umetnosti in še kje? Ni je. Žal. Ubili smo ji tisto, kar nam lahko leta 2030 prinese drugačen Kranj.
Kranj 2013 ne daje obetov za Kranj 2030. Naša intelektualna elita je v trdnem spancu, naša mladina se ni zbudila. Kje torej smo? Župan naj bi bil danes na sodišču, da pojasni svoje domnevne grehe. Tudi to žal pove veliko. Ali vse.