V knjižnico bomo - če bo obveljala županova - hodili z novim veseljem. Plačali smo jo osem ali deset milijonov evrov, samo zadnjo podražitev (po nastopu Mohorja Bogataja) milijon in pol. Zdaj pa nam je župan obljubil novo zadovoljstvo, ker knjige beremo prepoceni. Plačamo 14 evrov članarine, zdaj jo bomo pa 20 (najmanj). Ker je knjižnica tako dobra, lepa, kakovostna, naša.
Preprosto to pomeni, da bo (na okroglo) 20 000 članov knjižnice plačalo 6 evrov več. Koliko bodo več plačali mladi, študentje, upokojenci, niti ne računamo. Preprosto to pomeni 120 000 evrov več. Za sporno poravnavo (zanjo teče sodna preiskava zoper župana Mohorja Bogataja) je isti župan iz istih naših žepov plačal z eno samo odločitvijo 600 000 evrov. Matematika pokaže, da lahko to občani nadomestimo pri knjižnici s petkratno podražitvijo članarine....
Tragika Mohorja Bogataja ni v tem, da višino članarine meri po svojem žepu, denarnici, plači. Tragika je v tem, da mnogokrat reče in stori nekaj povsem brez premisleka. Tako je spodil mestnega dimnikarja, tako je najel novega, tako je priredil pogoje dražbe za prijatelje, tako je (z)gradil dražjo knjižnico, tako je "sporazumno" omogočil prihodke distributerju plina, tako je.... Knjižnica je za vse to mala malica. Nepomembna številka?
Dostop do knjige je v Kranju prepoceni, trdi župan. Zato bo dražji, se bo zavzel. Cinizem takih prizadevanj ob dejstvu, da smo in bomo plačali knjižnico, vsako knjigo, ki jo kupijo in vsakega knjižničarja, ki je tam, je neizmeren. Mogoče bi se dalo zadevo razrešiti takole: nimamo najboljšega, najlepšega župana (knjižnico pač). Zato bomo njegovo plačo znižali primerno zvišanju članarine za knjižnico. Da bo tudi Mohor Bogataj vedel, kako se dražijo dobre stvari in kako je treba po žepu udariti slabe ljudi.