Osebne stvari naj bi ostale - osebne: kdo s kom in kdo s katero, kdaj in kje in kako in ... Prav tako je z opredelitvijo glede vere, političnega prepričanja, svetovnega nazora, če hočete. Nekaj vendarle mora človeku ostati zanj in samo zanj, kajne? Na primer: za koga navijam je moja stvar! Komu držim pesti in komu privoščim poraz, kaj to koga briga? No, v primeru kranjskega politika Bena Fekonje se je zadeva spremenila. Po njegovi zaslugi si nek navijač Triglava mora privoščiti luksuz javnega ragrinjanja drobne "svinjarijice". Ki se ji reče: diksriminacija, lustracija ali preprosto - nagajanje. Če nekoga nočeš sprejeti v nek klub, društvo, med zbiralce znamk ali med ljubitelje oslov, potem to jasno in glasno poveš in zapišeš. Preprosto pojasniš. Odkloniš z razlogom ali brez, ampak - odkloniš. Beno Fekonja je s tem, da je nekomu skušal odreči pravico do članstva v nogometnem klubu manj pokazal na ta problem kot nase. Ker je on večji od kluba. Ker je on politik. Ker se na marsikaj spozna. Ker on zna voditi, upravljati in še kaj. Tudi nagajati, izločati, odstraniti, prezreti. Pa se na koncu ni in ne bo izšlo. S posledicami za klub, žal. Ker ni dobro, da si predsednik (četudi na oko nepomembnega kluba) vzame pravico, da ga s svojimi dejanji spravi na področje nezakonitega delovanja. Ki seveda pomeni pravne in še kakšne posledice. Članu, ki mu je od oktobra 2012 vzel pravice, bodo zdaj te pripadle. Prej ali slej. In potem pride na vrsto veliki finale: osebna, klubska, odškodninska odgovornost. Kajti takim je treba jasno in glasno povedati in pokazati, da kljub političnemu zaledju vsega ne morejo početi nekaznovano.
Pa dobro, komu se ljubi pravdati za take stvari? Pojdi na tekmo, navijaj, kdo ti kaj hoče? Kaj težiš s člansko izkaznico in provociraš? Še veliko takih bi lahko zapisal. Ker je to vedno orožje tistih, ki jim je težko razumeti, da gre v bistvu za njih. Za vse nas. Ker se vedno najde nek =beno nevaren posameznik, ki začne urejati življenja drugih. Odloča, kdo bo član fuzbalskega kluba. Odloča o cenzuri mnenj, stališč s podpisom. Odloča o tem, kako javen bo dogodek kjer si bo nadel funkcijo, ki mu vse to omogoča. Mnogi so me vprašali: ti hočeš nazaj, ti hočeš tega vreči ven?! Napaka: jaz nisem nikoli odšel iz kluba, samo funkcionar nisem več. Jaz nisem nikoli Triglava prepustil na milost in nemilost takim izdelkom naše stvarnosti.
Sram pa je lahko vse, ki so pri tem molčali. Se sprenevedali, proč gledali. Ljudje se namreč ne ločimo po tem, ali imamo hrbtenico ali ne. Ampak po tem, kako upogljiva je.