Aprila je zagorelo, "opozorilo" Trmi in minilo je pet mesecev od začetka policijske preiskave. Kako poteka, sprašujejo mnogi in lahko zapišemo le: tako kot mora! Kajti Kranj vsekakor ni lahko mesto za policiste in vse ostale, ki se srečujejo z novimi in novimi ropi (vsaj pet neraziskanih!), mamilarskimi dilerji, ki si podajajo kljuke zaporov - a tudi vedno znova najdejo nove kupce. Smešnica s stanjem v knjižnici kjer so najprej javnost opozorili na čudne dogodke, potem pa to skušali prikriti, je samo dokaz kje in kako živimo. Če se igle narkomanov najdejo v stranišču zdravstvenega doma, je to opozorilo.
Represija pa je samo ena od pojavnih oblik nasilja, kriminala. Druga je okolje kjer slednji nastaja. Kranj je kot gnojišče za črve: vse več mladih nima realnih izhodišč v življenje, mesto je mrtvo po gospodarski plati, v političnem smislu pa plen elit, ki jih krasi tudi starost okoli 60 let in več. Ne, nikakor nočemo koga obsoditi, da "pomaga" k razcvetu kriminala ali nasilja ali vsaj robnih družbenih pojavov, a mesta ni mogoče skriti kot vandalizma v knjižnici. Gre preprosto za posledico splošnega stanja v Kranju kjer ključ ostaja v rokah tistih, ki z njim upravljajo.
Na kranjskem sodišču se dogajajo končne slike tega stanja. Pred dnevi znova na zatožni klopi skupina mladih, trgovali so z drogo. In tako vnedogled, iz leta v leto. Ste opazili, kako je "izginila" po tej plati Fundacija Vincenca Drakslerja? Ustanovljena za boj proti odvisnostim postaja vse bolj podjetniška - z dobro vsebino in namenom, jasno. A njen odmik od področja, ki je mnogokrat povezano s kriminalom, je nazoren dokaz, da v Kranju pozabljamo na vzroke in prevečkrat vidimo le posledice.
Napadi na tiste, ki niso tiho, so logični. Vseh vrst jih je, nasilje ima mnogo odtenkov. V okolju kjer kriza vrednot dejansko vlada nad vrednotami, je to logično.